Alfred Vogel o pomenu dihanja

0

Za ohranjanje krepkega zdravja ali za pomoč pri okrevanju ob boleznih je Alfred Vogel vedno poudarjal tudi pomen pravilnega dihanja, rednega prezračevanja bivalnih prostorov in pomen preživljanja prostega časa v naravi, kjer se lahko izdatno nadihamo krepčilnega čistega zraka.

Zavedanje o koristih krepčilnega čistega zraka je še posebej pomembno za ljudi s težavami na dihalih.

Mnogi raziskovalci rakavih celic poročajo o dejstvu, da je rakava celica revna s kisikom. Podobno poročajo tudi raziskovalci na področju revmatizma, artritisa, sladkorne bolezni in z drugih področij. S povečanjem preskrbe telesnih celic s kisikom pa si ne pomagamo le pri omenjenih težavah.

Znano je npr., da gibanje na čistem gorskem zraku ni dobrodejno le za športnike, temveč tudi za bolnike z astmo in drugimi težavami z dihali. Astma se ob izboljšanju dihanja in preskrbe telesa s kisikom močno omili, lahko pa celo popolnoma izzveni. Astmatični napadi pa se npr. umirijo tudi z dvigom na nadmorsko višino 900 metrov. Največkrat je zato za bolnike z astmo priporočljivo, da se za nekaj časa preselijo v gore na višino med 1200 do 1500 metrov nadmorske višine. Če nimajo te možnosti, je zanje dobrodejno vsaj občasno počitnikovanje z zmernim gibanjem na prostem na tej višini.

Aktivni počitek na prostem…

Enostransko delo nas pogosto tako utrudi, da nam udi postanejo težki. Bolj ko nas posrka delo, bolj pozabimo tudi na pravilno dihanje. Takšno pomanjkanje pravilnega dihanja pa preprosto nadoknadimo z večernim sprehodom. Mirno in sproščeno se gibljemo na čistem svežem zraku, če je mogoče najraje v hrib navzgor, ker nas to prisili k temeljitemu dihanju. Tako se mnogo bolje otresemo utrujenosti, kakor če ležemo v sobo z malo kisika, da bi se spočili.

Koristi gibanja bodo seveda še močnejše ob hitrejši hoji ali teku, ki zahtevajo krepko dihanje. Možganske celice pa se bodo tako temeljiteje prezračile s kisikom. Že z enournim sprehodom se bomo tako rešili utrujenosti  in celo potrtosti ali slabe volje.

Izbirajte raje ustrezne aktivnosti v naravi…

Poleti naj se raje večkrat prepustimo pohodništvu po razgibanem terenu, kakor aktivnostim v zaprtem prostoru s postanim zrakom. Marsikateremu športniku pa bo tudi bolj koristilo, da se pozimi namesto smučanja in vleke z vlečnico ali sedežnico sem in tja na vrh hriba poda s krpljami. Ob takšnih naporih telo dobi neprimerno več kisika in krepčilne energije.

Redno prezračevanje bivalnih in delovnih prostorov…

Znano je, da npr. za krepčilni spanec in dobro delo potrebujemo čist svež zrak in ne postan ter s kisikom osiromašen zrak. Zato je nujno prostore, v katerih delamo, bivamo in spimo, redno prezračevati tako poleti kakor pozimi.

Tudi ozdravitev bo pri slehernem bolniku napredovala hitreje, če mu bomo omogočili prosto gibanje, na primer po dišečem gozdnem zraku, saj se bo tako naužil krepčilnega kisika. Če pa se bolnik ne more gibati, mu nujno večkrat na dan prezračimo sobo, saj bo bolezen ob svežem zraku, polnem kisika, prej izzvenela. Pri tem ne skrbite, da bi se bolnik utegnil v času zračenja prehladiti, posebej še če ga pred tem dobro pokrijete.

Vzemite si čas za dihalne vaje…

V nadaljevanju je povzetek Voglovih nasvetov glede preprostih dihalnih vaj, ki nam pomagajo pri vzdrževanju ali vračanju zdravja. Če bi takšne vaje redno izvajali tudi v šoli, bi bilo nedvomno manj otrok s pljučnimi boleznimi.

Nekajkrat na dan, npr. zjutraj, opoldan in zvečer, je dobro opravljati krepčilne dihalne vaje. Sprva jih izvajajmo eno minuto nato pet, deset ali največ petnajst minut. Takšne dihalne vaje nas sproščajo, osvežijo, poživijo in med drugim tudi okrepijo dihala.

Vaje izvajajmo zunaj na prostem ali v mirni sobi ob odprtem oknu. Vogel je dihalne vaje izvajal pri odprtem oknu tudi pri 10 stopinjah pod ničlo, pa zaradi tega ni zbolel, zato se pozimi nikar ne bojte svežega zraka v prostoru.

Ob dihalnih vajah je pomembno, da pri vdihovanju počasi potiskamo trebuh navzven, ob izdihovanju pa navznoter. Pri takšnih vajah se zgodi tudi masaža prebavil. Blagodejne učinke dihanja na prebavila začutimo, ko se začno sproščati plini iz črevesja, izboljša se gibanje črevesja, odpravi zaprtje,itd.

Poleg vsega pazimo tudi, da bo dihanje globoko in ne plitko. Zato mora biti izdih globok, ker je to pogoj tudi za globok vdih.
Dihali naj bi predvsem skozi nos. Na ta način vdihan zrak tudi segrejemo in prefiltriramo s čimer varujemo tudi zdravje pljuč.

Povzeto iz knjige Ljudski zdravnik

Adriana Dolinar
www.avogel.si

Lepo je, če deliš:

O Avtorju

A.Vogel

Alfred Vogel (1902-1996) je bil neutruden raziskovalec, nadarjen govornik, svetovni popotnik in človek, ki je bolje kot kdorkoli drug razumel, kako deluje in zdravi narava. Njegovo znanje in izkušnje so bila osnova za A. Vogel zeliščne in zdravilne izdelke, ki jih poznamo danes.

Pusti sporočilo