Ali čustva vplivajo na zakisanost?

0

Kdor bi rad ostal zdrav, naj ne pozabi tudi na redno prebavljanje čustev. Kajti četudi bomo na fizičnem nivoju naredili maksimalno za vzdrževanje zdravja, ga lahko izgubimo, ker na psiho/socialnem in duhovnem nivoju naredimo premalo.

To pomeni, četudi se hranimo z zdravo hrano, uživamo jedi in prehranska dopolnila, ki razkisajo in razstrupljajo, pijemo dovolj vode, se dovolj gibljemo in sproščamo, smo lahko zakisani in posledično zbolimo, če rednemu prebavljanju čustev ne posvečamo dovolj pozornosti.

Čustva in zakisanost telesa

Da so čustva tesno povezana z delovanjem našega telesa, so vedeli že pred 4000 leti. Tradicionalna kitajska medicina, denimo, opisuje, kako motnje v čustvovanju vplivajo na delovanje posameznih notranjih organov, in obratno, kako motnje v delovanju določenega organa vplivajo na pojav določenega čustva. Tako boste v teh zapisih lahko prebrali, da bolezen ne nastane le zaradi vdora patogenih mikrobov, škodljivih okoljskih razmer, neustrezne hrane, razvad, poškodb itd., temveč tudi zaradi pojava notranjih patogenih dejavnikov kot so strah, jeza, žalost, skrb in pohlep.

Pojavljanje čustev samo po sebi ni problematično, stvarstvo se ni zmotilo, ko nam jih je namenilo. Na primer, vsi dobro poznamo reakcijo telesa, ki se sproži ob čustvu strahu. To je reakcija, ki telo pripravi na boj ali beg in nam omogoči, da se lahko uspešno prilagodimo trenutni ogrožajoči situaciji. Če pa takšna situacija oz. čustvo vztraja predolgo, nas začne izčrpavati.

Problem za telo se torej pojavi, ko čustvo vztraja tedne, mesece, leta in greni življenje nam in okolici. Vsako od teh čustev, kadar traja predolgo (ker ga ne prebavimo takoj), zmoti pretok vitalne življenjske energije skozi določen sklop organov, zaradi česar nastane motnja v njihovem delovanju. Verjetno ni težko razumeti, da lahko takšna motnja v delovanju posameznih organov vpliva na celotno telo. Vpliv se odraža v zakisanosti, zastrupljenosti telesa in ne nazadnje tudi v padcu obrambnih moči telesa. Patogene bakterije, virusi, glivice, paraziti… in rakave celice, pa za svoj razvoj potrebujejo prav to in obolenje je tu.

Kaj se torej v telesu dogaja, ko vsakič znova besnimo zaradi istega problema, ko leta in leta žalujemo, ko skrbimo za vse in za ves svet in se grizemo kaj bo, ko prestrašeni ne upamo storiti koraka naprej, drugam, nazaj, stran, ko nas preko svojih zmožnosti in potreb žene pohlep?

Jeza
Če se na primer na zapuščinski razpravi na smrt skregamo s sorodnikom in konflikta ne razrešimo oz. ga ne prebavimo tako, da čustvo izzveni, temveč z »jezo nad sorodnikom« živimo leta in leta, se ne smemo čuditi, zakaj smo kljub sicer zdravemu načinu življenja zakisani in zastrupljeni. Težave pa se utegnejo pojaviti tudi na jetrih in žolčniku ter na vseh ostalih delih telesa, za katere ta dva organa skrbita (oči, sklepi, vezi, tetive, nohti,…).
Za čustvo jeze sta namreč najbolj občutljiva prav jetra in žolčnik, katerih delovanje postane moteno. Ker je vloga jeter tudi razstrupljanje telesa, kmalu nastane presežek strupnin in kislih presnovkov v telesu. Namreč jetra s številnimi encimi presnavljajo kisle presnovke metabolizma in strupe, ki krožijo po krvi. Prečistijo pa tudi kri, polno hranilnih snovi in potencialnih strupov, ki po jetrni veni pridejo iz prebavil. Če je ta funkcija motena, sta zastrupljenost in zakisanost telesa logični posledici.

Strah
Kadar nas dolgo prežema strah, denimo pred agresivnim partnerjem, izgubo delovnega mesta, strah pred začetkom nečesa novega,… in problema, ki to čustvo izziva, ne znamo, ne upamo, nočemo ali ne moremo prebaviti, prav tako lahko zbolimo. V tem primeru so tarča obolenja sečila in ostali deli telesa, ki zanje skrbijo (rodila, spolovila, kosti, zobje, lasje, ušesa…).
Strah namreč najbolj prizadene ledvica in mehur. Da ostaja kri rahlo bazična, se moramo zahvaliti tudi ustreznemu delovanju ledvic. Ledvica odrasle osebe na primer v eni minuti prečistijo en liter krvi. Če je delovanje ledvic, ki presežek kislih presnovkov izločajo iz telesa, moteno, potem je jasno, zakaj se lahko pojavi tudi zakisanost telesa in posledično druga obolenja.

Žalost
Izguba ljubljene osebe, najboljšega prijatelja, psa,… v naša življenja lahko prinese precej žalosti. To je normalen odziv na izgubo in seveda rabimo svoj čas, da žalost premagamo in ponovno polno zaživimo. A če žalujoča oseba nikakor ne more prebaviti izgube, bo sčasoma začutila posledice na pljučih in debelem črevesju ter vseh ostalih delih telesa, za katere organa skrbita (koža, nos, …).
Žalost namreč izčrpava pljuča in debelo črevo. Pljuča skrbijo za vzdrževanje kislo-baznega ravnovesja v telesu z izmenjavo O2 in Co2. Torej pomagajo pri izločanju odpadnih kislin iz krvnega obtoka. Ker je ob žalovanju njihova funkcija motena, se pojavi kopičenje odpadlih kislin v telesu in zakisanost telesa. Prav tako je pogost pojav zaprtje. Ker je funkcija debelega črevesja motena, se zastali strupi iz blata, ki se tako zagozdijo v črevesju, ponovno absorbirajo v kri in stanje zakisanosti in zastrupljenosti telesa še poslabšajo.

Skrb
Najem kredita za avto, za izgradnjo hiše, za eksotično potovanje,… lahko v našem telesu povzroči veliko stresa, še posebej, če nimamo prav zanesljivega vira prihodkov, s katerim bi brez bojazni kredit odplačevali. Skrb, ki nas razžira, dokler zadnjega obroka ne poplačamo, moti predvsem delovanje želodca, vranice in trebušne slinavke. Motnje pa se pojavijo tudi na drugih delih telesa, za katere ti organi skrbijo (mišice, ustnice, limfa,…).
Neustrezno delovanje omenjenih organov prav tako lahko vodi v zakisanost in zastrupljenost telesa. Če želodec ne deluje ustrezno, se hrana v njem ne prebavi popolno in zato ostane preveč kisla. Kadar trebušna slinavka, ki izloča prebavne encime in bazičen sok – bikarbonat, ne deluje pravilno, lahko pride do presežka kislosti. Prav tako se zakisanost telesa lahko pojavi, ko limfni sistem, zaradi mišične slabosti obmiruje. Njegova naloga je namreč med drugim tudi izločanje kislih presnovkov telesa in ostalih strupnin.

Pohlep
Kaj menite, katere so najpogostejše bolezni menedžerjev, borznih posrednikov ali finančnikov? Srčno žilna obolenja. Zakaj? Pohlep – želja po »več«, kot je v resnici potrebno, da zadovoljimo svoje potrebe, v katerega se ta vrsta ljudi zelo hitro lahko ujame, prav tako ni brez posledic za zdravje.
Pohlep namreč moti delovanje srca, perikarda in tankega črevesja, ter ostalih delov telesa, za katere ti organi skrbijo (krvožilni sistem,…).

Motnje v delovanju teh organov prav tako lahko zmotijo procese razstrupljanja in razkisanja telesa. Kadar srce ne deluje optimalno, je to tako, kot če bi v vašem avtu začel slabo delovati motor. Posledica je seveda moteno delovanje ostalih delov telesa (jeter, ledvic, pljuč…). Kadar tanko črevo ne prebavlja zaužite hrane ustrezno, lahko pride do primanjkljaja srkanja iz črevesja v telo, tudi tistih snovi, ki pomagajo pri razkisanju in razstrupljanju telesa. In zakisanost je tu.

Torej stopimo še korak naprej k sebi in poleg ostalih ukrepov (ustrezna hidracija, zdrava hrana itd.), vpeljimo v naša življenja tudi redno prebavljanje čustev. To je za večino ljudi, ki si želijo zdravje povrniti, najtežji korak, a vedo, da je nujen, saj brez njega ne morejo doseči ravnovesja telesa in duha oz. popolnoma premagati bolezni.
Avtor: Adriana Dolinar
www.avogel.si
foto: freedigitalphotos.net

Lepo je, če deliš:

O Avtorju

A.Vogel

Alfred Vogel (1902-1996) je bil neutruden raziskovalec, nadarjen govornik, svetovni popotnik in človek, ki je bolje kot kdorkoli drug razumel, kako deluje in zdravi narava. Njegovo znanje in izkušnje so bila osnova za A. Vogel zeliščne in zdravilne izdelke, ki jih poznamo danes.

Pusti sporočilo