Ali je meso, ki ga uživate, starejše od vas?

0

Da je mesna industrija močan lobi, ki mu ni mar ne za zdravje planeta ne za naše zdravje, po malem spoznavamo sleherni dan.

Ne sme nas presenetiti, da obstaja še veliko dobičkonosnih trikov, ki končajo na krožnikih navadnih smrtnikov. Najprej smo bili šokirani, da živali krmijo s strupi (kostno moko), potem je na vrsto prišla gensko spremenjena krma.

V septembru je javnost šokirala novica, da so trgovci na hrvaškem prodajali meso, staro deset let.

Izkazalo se je, da gre za meso iz Brazilije, ki so ga uvažale velike trgovske verige. Da bi prikrili starost mesa, ki jo razkriva temna barva, so meso pred prodajo polnili z dušikom in puščali v hladilniku, da je dobilo svežo rdečo barvo. Potem je končalo na policah kot sveže meso.

Poznavalci pravijo, da je tega mesa še veliko več, le da gre takoj v predelavo. Ko je enkrat uporabljeno za hrenovke, paštete, čevapčiče in podobno, je nemogoče izslediti njegovo poreklo in dejansko kakovost. Veliko tega mesa konča v prehranjevalnih obratih, ki pripravljajo hrano za šole, vrtce, podjetja, domove za ostarele.

Podobno naj bi se dogajalo tudi v Bosni, v Srbiji… Le pri nas ne (?!). Rekorderji so verjetno ruski tihotapci, ki so poskusili uvažati 36 let staro meso iz latinskoameriških držav. Ena izmed držav ga je hranila v državnih rezervah in ga je po poteku roka (torej je rok za rezerve daljši od treh desetletij) zavrgla. Nekdo ga je očitno dobil zastonj in ker ga je mati naučila, da se hrane ne sme metati proč …

Naši mediji veselo pišejo o tem, kako je drugje organizirano tihotapljenje takšnega mesa, kako uvozniki sami pošiljajo vzorce na testiranje, kako se da kupiti izvide laboratorijev (če ne bodo dobili zelene luči za uvoz pri enih, jo bodo pa pri drugih) in podobno. Vse to naj bi bilo možno le na divjem Balkanu ali Daljnem vzhodu. Pa je res? Ko smo znance, ki delajo v špediciji, povprašali, ali se na meji res pregleda vsaka pošiljka mesa, smo jih spravili v smeh. “Kje pa, potem bi bili tovornjaki na meji dneve in tedne, dokler ne bi bile analize opravljene.” Glede na podatek, da je na naših mejah čakalna doba za tovornjake, polne takšnega in drugačnega blaga, 30 minut, se sprašujem, koliko takšnih pošiljk z lažnimi deklaracijami lahko prečka naše meje in konča na naših policah.

Tega ne moremo zagotovo vedeti, lahko pa sprejmemo to možnost in jo upoštevamo pri odločitvi o tem, kaj bomo jedli. Če temu dodamo še podatek, da je v zadnjem desetletju Parkinsonove bolezni (ki je lahko tudi prikrita človeška različica bolezni norih krav) 9.000 % več kot prej, je čas, da se zamislimo.

Absurd: Po zakonih Evropske unije proizvajalci niso dolžni navesti letnice klanja, pakiranja in zamrznjenja. Edino, kar morajo navesti, je rok trajanja. Ko kupec pride v trgovino oziroma mesnico, dejansko ne more vedeti, koliko je staro meso, ki ga želi kupiti.

Vir: www.zazdravje.net

Lepo je, če deliš:

O Avtorju

Pusti sporočilo