Bolezen na krožniku?

0

Dioksin, antibiotiki, živo srebro, bakterija e-Coli, salmonele, rod bakterij Campylobacter, Crohnova bolezen, klavniški odpadki. 

V zadnjih letih so se poročila o živilskih škandalih in na človeka prenosljivih boleznih živali kar vrstila: okužbe z bakterijo Escherichia Coli, dioksinski škandal in afera z antibiotiki so obvladovale dnevne novice. Vedno znova beremo tudi o okužbah s salmonelo, trihinelozi, vsebnosti živega srebra v ribah in pojavu klavniških odpadkov na trgovinskih policah. Manj znano, vendar izjemno pomembno: Ali ste vedeli, da je kronična črevesna bolezen Morbus Chron povezana s povzročiteljem paratuberkuloze (MAP) pri govedu?

Uživanje okuženega mesa in mlečnih izdelkov je lahko nevarno za človeka. Industrijska množična reja živali prav pospešuje razširjanje nalezljivih bolezni. Bolj ko so živali natlačene skupaj, prej okužijo svoje vrstnike. Zato te živali bašejo z zdravili, ki pa ne ščitijo pred Salmonelo & Co., saj so povzročitelji postali odporni na zdravila. Dioksinski škandal v začetku leta 2011 je usmeril pozornost na industrijo krmil: s čim krmijo živali – in posledično tudi ljudi? Tudi klavniški odpadki in pokvarjeno meso, ki ne bi smelo biti namenjeno za prehrano ljudi, se z lažno deklaracijo vedno pogosteje znajdejo v trgovinah z živili.

Dioksin v mlečnih izdelkih, jajcih in mesu

Vedno znova se pojavljajo poročila o dioksinu v ribah, mleku, siru, jajcih in mesu. V začetku leta 2011 so našli bistveno prekoračene mejne vrednosti dioksina v jajcih in svinjskem mesu. Ko se je izvedelo, da je bilo živinorejskim farmam dostavljeno 527 ton z dioksinom okužene krme, so zaprli tisoče perutninskih in prašičjih farm, nešteto kokoši nesnic in prašičev pa je bilo pobitih in zavrženih.

Le nekaj dni po prvem živilskem škandalu so se pojavili novi primeri kontaminacije z dioksinom in spet so zapirali živinorejske obrate. Medtem pa je bilo prodanih in použitih že na sto tisoče z dioksinom zastrupljenih jajc in kilogramov svinjine. Prodaja jajc se je znižala za 20 odstotkov. Tudi trženje svinjskega mesa se je dramatično znižalo – a le prehodno. Znano je, da potrošniki hitro pozabljamo. In tako je bila zastrupljena svinjina začasno zamrznjena in v času sezone pečenja na žaru ponovno dana na trg.
Dioksin ne povzroča le raka, škoduje tudi imunskemu in živčnemu sistemu ter jetrom.

Antibiotiki

Polovica v svetu proizvedenih antibiotikov ne konča pri ljudeh, temveč v množični živinoreji. Samo v EU prejmejo »gospodarsko koristne živali«, kot so prašiči, govedo ali perutnina, več tisoč ton antibiotikov vsako leto.
»Brez uporabe zdravil kokoši v velikih farmah v glavnem ne bi preživele svoje dobe nesnosti,« je za NDR Info oktobra 2010 izjavila Heidemarie Helmsmüller, vodja oddelka za zaščito potrošnikov in zdravje živali.

»Z naraščanjem števila živali na premajhnem prostoru in povečevanjem števila istovrstnih farm v določeni regiji, se eksponenčno povečuje tudi možnost za obolevanje živali v prenatlačenih farmah,« je zapisal dr. Hermann Focke, dolgoletni vodja veterinarskega zavoda Cloppenburg, v svoji knjigi Narava vrača udarec – zloraba antibiotikov v intenzivni reji živine in posledice za človeka, živali in okolje. »Toda škodljive bakterije se znajo braniti tako, da razvijejo odpornost na delovanje antibiotikov.« To pomeni, da doslej najpomembnejša zdravila proti bakterijskim infekcijam vedno bolj izgubljajo učinkovitost. Posledica: neobvladljiva nevarnost za zdravje ljudi in živali.

48 odstotkov vrst iz roda salmonel v rejnih živalih in mesu je že postalo odpornih na antibiotike. Pri tem se povečuje celo delež salmonel, ki so odporne na najmočnejše antibiotike, ko običajni antibiotiki ne pomagajo več. Salmonele spadajo med najpogostejše povzročitelje okužbe s hrano pri ljudeh, odpornost na antibiotike pa se povečuje tudi pri drugih nevarnih povzročiteljih, kot je E-Coli in Campylobacter.

Nemški Zvezni inštitut za ocenjevanje tveganj meni, da je odpornost povzročiteljev bolezni pri živalih in v živilih zelo hud problem za zaščito zdravja potrošnikov (Vir: Bundesinstitut für Risikobewertung BfR, 13. 12. 2010)

Živo srebro v ribah

V vseh svetovnih morjih se zaradi industrijskega onesnaževanja v telesih rib, školjk in rakov nalaga strupeno živo srebro. Še posebno strupena je živosrebrna spojina metilno živo srebro, ki se nabira v notranjih organih rib in lupinarjev.

Tudi z gojenimi ribami ni nič bolje. Gojeni lososi vsebujejo ponavadi znatno več dioksina, PCB-ja, DDT-ja in drugih strupov kot ulovljeni prostoživeči lososi. Razlog: v ti. akvakulturah so ribe kot v vsaki množični reji živali natlačene na nenaravno majhnem prostoru. Da ribe zaradi tega ne bi zbolele, njihovi hrani zelo pogosto dodajajo antibiotike in/ali druga zdravila.

Poleg tega jih hranijo tudi z ribjo moko, ki pa je narejena iz morskih rib. Na ta način se škodljive snovi iz morja prenašajo tudi na gojene ribe.
Akumulacija teh strupov v človeškem telesu lahko privede do hudih zdravstvenih težav, vse od okvare ledvic in jeter, nevroloških bolezni, poškodb možganov in sprememb osebnosti, pa do smrti zaradi odpovedi notranjih organov. Tudi pri še nerojenih otrocih lahko živo srebro povzroči hude poškodbe; posledica so splavi in razvojne motnje fetusa.

Študija dr. Jane Hightower iz San Francisca je pokazala, da so imeli številni njeni pacienti povišano vsebnost živega srebra v organizmu in tipične znake zastrupitve z njim. Opazila je, da so se simptomi zastrupitve umirili, ko so prenehali jesti ribe. (Vir: www.fischen-tut-weh.de)

EHEC

Enterohemoragična Escherichia Coli (EHEC) je povzročitelj krvave driske in vnetja črevesja. V najhujših primerih se iz tega lahko razvije življenjsko nevarna okvara ledvic. Bakterije EHEC se nahajajo večinoma v mleku in govejem mesu. Vsaka peta krava nosi v sebi povzročitelje EHEC. Te bakterije so prisotne tudi v organizmu prašičev in perutnine.

Viri okužbe pri prenosu s hrano so predvsem surovo ali ne dovolj toplotno obdelano meso in surovi mesni izdelki (npr. tatarski biftek). Tudi pri pripravi kontaminiranega mesa se lahko okužba prenaša z noži, posodo ali gobicami za čiščenje. Okužbe so možne predvsem med klanjem, pa tudi z nadaljnjo predelavo mesa. Tudi pri proizvodnji mleka lahko bakterije z drobcenimi kosci iztrebkov pridejo v surovo mleko.

Okužimo se lahko s surovim ali ne dovolj kuhanim mlekom.
Bakterije EHEC pa se lahko prenašajo tudi z rastlinskimi živili, in sicer zaradi gnojenja z nepredelanim gnojem in gnojevko. Množična živinoreja samo v Nemčiji letno proizvede okrog 200 milijonov kubičnih metrov gnojevke.

Tudi gnoj in gnojevka na njivah vsebujeta klice EHEC, je izjavil Hans Dieter Nothdurft, vodja Oddelka za infekcijsko in tropsko medicino Ludwig-Maximilianove Univerze v Münchnu. (Vir: Nürnberger Nachrichten 27. 5. 2011). Ker se v množični živinoreji porabi na tone antibiotikov, so klice razvile odpornost, zaradi katere zdravljenje z antibiotiki ni več učinkovito.

V ZDA beležijo letno od 8 do 16 tisoč okužb z EHEC in več sto smrtnih primerov. Večina okužb je povezana z uživanjem hamburgerjev iz prehranjevalnih verig s hitro prehrano. Nemškemu Inštitutu Roberta Kocha je bilo v letu 2005 prijavljenih skupaj 1.162 obolenj zaradi okužbe z EHEC.

Ne glede na to, ali je bil vzrok za izbruh okužb z EHEC zgodaj poleti 2011 kontaminacija zelenjave z gnojem in gnojevko ali pa domnevna bakteriološka »nesreča« – nevarne niso kumare, paradižnik in solata, temveč množična reja živali! Zato roke stran od mesa in mlečnih izdelkov, pri nakupu zelenjave pa je potrebno paziti, da izvira iz biološke predelave brez gnojenja z nepredelanim gnojem in gnojevko.

Salmonele v mlečnih izdelkih, surovih jajcih, mesu in salamah

Posebno poleti se lahko salmonele znajdejo v sladoledu, pudingu ali siru iz surovega mleka, pa tudi v surovem mesu in klobasah ali salamah, ki niso bile toplotno dovolj obdelane. Tvegana so tudi živila, ki vsebujejo surova jajca: majoneza ali deserti, kot je tiramisu. Salmonele živijo pri temperaturah med 10 in 47 stopinj Celzija in celo zamrzovanje jih ne pobije – nasprotno: ko zamrznjeno živilo odtalimo, se salmonele začnejo celo razmnoževati.

V množični reji živali so salmonele zelo razširjene. Študije Zveznega inštituta za ocenjevanje tveganj kažejo, da je okroglih 10 odstotkov nemških puranov okuženih s salmonelo, prav tako pa tudi vsaka tretja skupina kokoši nesnic. Ni nujno, da te živali zbolijo, vsekakor pa prenašajo povzročitelje bolezni. (Vir: www.stern.de, 1. 4. 2008).
Evropska institucija za varnost živil EFSA je ocenila tveganje za zdravje zaradi salmoneloze pri prašičih. Po njihovi raziskavi sodeč, je svinjsko meso razlog za 10 do 20 odstotkov vseh primerov salmoneloze pri ljudeh v državah EU. (Vir: Sporočilo za javnost EFSA, 19. 4. 2010).
Salmoneloza (okužba s salmonelami pri človeku) vodi v vnetje želodca in črevesja s slabostjo, bruhanjem, drisko, vročino in glavobolom. Okužba je nevarna za otroke, starejše ali bolne ljudi in osebe z oslabljenim imunskim sistemom.
Okužba s salmonelo je dandanes najpogostejša zastrupitev s hrano. V Nemčiji je letno zabeleženih 120.000 primerov, ocena dejanskega števila okužb pa presega 1 milijon. Vsako leto umre okrog 1000 ljudi zaradi okužbe s salmonelo. Zastrupitve s salmonelo so v zadnjih desetletjih vedno pogostejše.

Okužba s bakterijo Campylobacter

Bakterija Campylobacter povzroča enteritis – vnetje črevesja. Bakterije Campylobacter se pojavljajo v umazanih živilih, v premalo toplotno obdelani perutnini, drobovini, govejem mesu, jagnjetini in svinjini (predvsem surovem mletem mesu) kot tudi v surovem mleku. Te bakterije so odgovorne za skoraj 10 % vseh primerov vnetja črevesja prebivalcev Nemčije in s tem drugi najpogostejši vzrok za to bolezen, takoj za salmonelo.

Trihine v svinjini

Trihine so ličinke nematoda iz rodu Trichinella. Trihinela je zajedalec, ki najraje napada domače in divje prašiče. Ljudje se s tem črvom lahko okužijo z uživanjem okuženega mesa ali mesnih izdelkov. V EU je po predpisih potrebno vsako klavno žival pregledati na trihinelo. V praksi pa vsaka zaklana žival ni pregledana. Če klavnica ali cela regija velja za neokuženo s trihinelo, se izvajajo testi samo na vzorcu.

Trihinela se prenaša s surovimi salamami, mletim mesom ali ne dovolj pečenim mesom. Tudi uživanje mesa divjih prašičev je lahko nevarno. V Nemčiji se vedno znova pojavljajo okužbe s trihinelo pri ljudeh.
Pri okužbi se ličinke Trihinele naselijo v črevesju in odrastejo v črvičke, ki proizvajajo nove ličinke. Ti mali črvički prodrejo skozi črevesno steno v krvni obtok in se naselijo povsod po telesu. Trihine pri ljudeh povzročajo vrtoglavico, bolečine v trebuhu, bruhanje in drisko. Če se ličinke Trihinele razmnožijo po telesu, lahko to vodi v oslabelost, vročino in otekline v predelu obraza. Ti simptomi lahko trajajo tudi do enega leta. Pri oslabljenih osebah se infekcija lahko konča tudi s smrtjo.

Paratuberkuloza pri govedu in Morbus Crohn pri ljudeh

Znanstveniki že nekaj let ugotavljajo povezavo med povzročiteljem paratuberkuloze pri govedu MAP (Mycobacterium avium paratuberculosis) in Crohnovo boleznijo pri ljudeh.
V Nemčiji je vsaka tretja farma krav mlekaric okužena z MAP. MAP se nahaja v mleku, mlečnih izdelkih in mesu, preko polivanja z gnojevko pa lahko pride tudi v zelenjavo, površinsko in pitno vodo.

Če MAP prodre v človeške črevesne celice, se v njih tudi razmnožuje. Obenem pa so znanstveniki v krvi pacientov s Crohnovo boleznijo dokazali visoko koncentracijo protiteles proti tem specifičnim proteinom. (Vir: AHO, 9. 10. 2010).

Za Crohnovo boleznijo (kroničnim vnetjem črevesja) zbolijo predvsem mlajši odrasli (med 16. in 35. letom) ter starejši od 60 let. Bolezen se začne z utrujenostjo, bolečinami v trebuhu in drisko, ki je občasno pospremljena z bolečimi krči v trebuhu. Lahko se pojavi vročina, velika izguba telesne teže, slabost in bruhanje. Pogosto se pojavijo tudi raznovrstna obolenja drugih organov in splošno slabo počutje. Bolezen poteka v epizodah in velja za neozdravljivo. Samo v Nemčiji je 170.000 bolnikov s Crohnovo boleznijo.

Klavniški odpadki

Od leta 2005 se vrstijo tudi škandali v zvezi s klavniškimi odpadki. Oktobra 2005 se je razvedelo, da je neka firma iz bavarskega Deggendorfa v velikem stilu podjetjem po vsem svetu prodajala klavniške odpadke tki. kategorije 3 (goveje parklje, vimena, rogove, kurja okostja, svinjske kože, kri …) kot surovine za prehrano ljudi. Od krize z BSE dalje se klavniški odpadki 3. kategorije ne smejo uporabljati za krmljenje živali, kaj šele za prehrano ljudi.

Kljub temu se z njimi prosto trguje. Nobena institucija v Nemčiji ne ve, koliko je teh odpadkov in kaj se z njimi dogaja. S tem so vrata za zlorabe na široko odprta.
Po ugotovitvah državnega tožilstva v Memmingenu je obrat iz švabskega Wertingena od junija 2006 prodal okrog 180 ton mesnih odpadkov različnim berlinskim predelovalcem hrane. Največji del teh odpadkov je pristal v proizvodnji döner kebabov, kar je avgusta 2007 dalo tudi ime temu škandalu: Dőnerškandal.

V drugih primerih je bilo odpadno meso podtaknjeno med drugo meso. Klobase, salame in jetrni sir so za to posebej primerni. Ali pa so mesu s pretečenim rokom uporabe preprosto nalepili novo etiketo in ga prodajali kot sveže meso.

Poleti 2010 je udarila novica: Pokvarjena govedina ponovno v obtoku! Prof. Manfred Gareis, eden vodilnih strokovnjakov za meso v Nemčiji, je v znanstveni oddaji Odysso dne 8. 7. 2010 razkril nov problem v zvezi z odpadnim mesom: vakumirano govedino, ki je bila okužena z dotlej skoraj nepoznano klico Clostridium estertheticum, ki je ni mogoče odkriti z običajnimi pregledi živil. »To meso je prepakirano in na novo deklarirano. Na vsak način skušajo to meso rešiti in ga z nelegalnimi postopki vrniti v prodajo,« je profesor Gareis izjavil v oddaji. S svojo ekipo raziskovalcev je pregledal na stotine vzorcev, da bi ugotovil, kako pogosto je meso na nemških prodajnih policah obremenjeno s to bakterijo. Našli so jo v 88 odstotkih vseh preverjenih vzorcev. Po mnenju Zveznega inštituta za oceno tveganj ta bakterija ni zdravju škodljiva – toda ali se to ne domneva pri vsakem prehrambenem škandalu ?!

Namig za branje: Adrian Peter: Die Fleischmafia (mesna mafija – kriminalni posli z mesom in ljudmi), ECON-Verlag 2006.
Vir: Freiheit für Tiere 4/2011, prevod: Marina Senčar

Vir slovenskega prevoda: revija Osvoboditev živali, april 2012 

foto: freedigitalphotos.net/images/view_photog.php?photogid=587

Lepo je, če deliš:

O Avtorju

Pusti sporočilo