Delo na sebi – 1.del

0

“Delo na sebi je še vedno le ličenje, če se človek ne poglobi v sebe in ne prepozna, zakaj je sploh delal na sebi. In veste kakšna je narava ličila? Prej ali pozneje zbledi, se zapaca, izpuhti…”

Vsak od nas želi postati nekdo. V končni fazi počnemo s sabo vse te nesmisle, ki jih pač, samo da bi izgledali na zunaj, drugim ljudem, takšni, kot pač želimo, da vidimo sami sebe v očeh drugih. Pa je to prav? No pa poglejmo…
Biti nekdo, kaj že to pomeni?
Da sem takšen in takšen in takšen in da počnem to in to in to. Tu pa se zgodba ne konča, ker potreba, ki izvira iz tega, da sem takšen in takšen in takšen, izvira iz tega, kako gledam na sebe. In to ne kakor koli, temveč na način, da me bodo drugi lahko videli kot takšnega, ki nekaj dela, ki nekaj počne, da je drugačen.
A za koga moram pravzaprav biti drugačen? Za sebe? Druge?
Vedno smo takšni kot moramo biti, zakaj torej potreba po spreminjanju, po delu na sebi? A ste opazili, da je tudi prehranjevanje delo na sebi, kjer pač delamo na svojih oblinah…
Dobro se je v življenju zamisliti zakaj delamo na sebi in kaj želimo s tem doseči. Želimo sebe videti drugačne zato, da bomo lahko z drugimi lažje shajali? No, tudi to je delo na sebi zaradi šminke, ki bo prej ali pozneje zbledela.
Lahko pa se podamo na resnično razburljivo potovanje, ki bo prineslo nam in tistim okoli nas prav razburljive uvide v naravo nas samih. In ta narava ni našminkana, popacana, zamaskirana. Ne, ta narava je točno takšna kot je in ko začnemo iz sebe lupiti stvari, ki nam ne služijo več, pride na površje mnogo tistih, ki se nam ne zdijo sprejemljive za naš način razmišljanja in pogleda na svet.
No, takrat se je dobro zavedati, da smo tudi ta del, ki je prišel na površje, mi sami in da nam lastnost, ki je vzniknila na površje ni pogodu prav iz razloga, ker smo jo vedno zavračali, odrivali od sebe, jo tlačili. In med tem, ko smo to počeli, smo ustvarili nenavaden privlak, ki nam to lastnost vedno znova in znova vleče v naše življenje.
Ali delate na sebi zato, da bi se našminkali ali pa zato, da bi privlekli na površje stvari, ki so že dolgo časa na podstrešju, jih preobrazili in predrugačili? Ker če delate na sebi iz prvega razloga se trudite, da bi nekaj spremenili, medtem, ko morate počistiti podstrešje. Kako je torej možno očistiti hišo, če ne očistiš podstrešja? Nekje je še vedno nekaj nastlanega, nekaj nejasnega, ki se vedno znova in znova prikazuje na površju.
Dobro se je zamisliti zakaj nekaj v življenju počnemo in čemu želimo postati ta, zaradi katerega se spreminjamo. A ima ta, ki hočemo postati, kaj drugačne lastnosti, kot oni, ki že sem ali ne? Je moja osebnost, način dojemanja sveta enak ali drugačen? Kajti če je enak, kot je bil pred delom na sebi, je verjetno bilo to delo na sebi namenjeno nekomu drugemu.
Lepo je, če deliš:

O Avtorju

Pusti sporočilo