Je holesterol vzrok ali posledica?

0

Veste, o čem ljudje najraje govorimo, ko v resnici ne vemo, o čem bi govorili? Običajne teme so vreme, načrti za prihodnje dopustnikovanje in holesterol!  

Povsem jasno je, da obstaja kup pomembnejših, zanimivejših in zlasti resničnejših zadev, a kaj, ko zlasti o tretji čivkajo že vrabci na strehi. Poznavanje ravni vašega holesterola torej sodi med splošno izobrazbo, v ljudskem jeziku pa je najbolje, če je tistega slabega (LDL) čim manj. Pa je ta res kriv za toliko težav, kot mu jih pripisujejo, ali je tudi ta le posledica vseh zablod modernega časa?

Holesterol nekoč

Še nekaj desetletij nazaj holesterol ni igral vloge niti v zdravniških krogih. V 60. letih prejšnjega stoletja, ko je marsikateri bralec teh novičk že bival v tem istem svetu, so ga pravzaprav šele raziskovali. Kmalu nato je bil izstreljen med zvezde, katere slava še danes nič ne bledi. Danes se za najučinkovitejše zdravilo proti holesterolu bijejo boji med različnimi farmacevtskimi podjetji, zdravniki po vsem svetu pa zavezujoč svoji stroki predpisujejo tisto, za katero so jih prepričali, da je najboljše.

Zanimivi so zapisi Jürgena Freiherra von Rosna, dr. med., ki se za časa študija medicine v 60. letih komaj spominja omembe te snovi. Pravi, da celo v učbenikih iz leta 1985 ali 1990 ni veliko zapisano o holesterolu. Kljub vsemu je bilo že v 60. letih znano, da je holesterol sestavni del mnogih hormonov in vseh celičnih membran. Od leta 1975 so iz Amerike prihajale študije, iz katerih je bilo razvidno, da naj bi bilo mnogo ljudi resno ogroženih zaradi prevelikega holesterola. V tem istem kontekstu so raven normalnega holesterola močno znižali in čez noč se je drastično povečalo število resno ogroženega prebivalstva. V zdravstvenih knjigah iz leta 1985 so kot normalne vrednosti navedene vse v razponu od 115 do 260 mg/dl, po spremembi le teh, pa so vse vrednosti, ki so presegale 200 mg/dl, pričeli obravnavati kot patološke. Zdravila za zniževanje holesterola so v hipu postala milijardni posel in danes vsak povprečen državljan pozna raven svojega holesterola.

Katere naloge opravlja holesterol

V knjigi Laž o holesterolu prof. Walterja Hartenbacha (na voljo tudi v hrvaškem jeziku) je navedenih mnogo nečednosti v povezavi s ustvarjanjem manije okrog holesterola. V povezavi s koristmi holesterola pa avtor omenja naslednje:

  • Vsebuje ga kortizol, ki deluje kot stresni hormon, antialergik, srčni stabilizator, vpliva na pritisk in krvni obtok in zavira rast tumorjev.
  • Je osnovna sestavina za tvorbo žolčne kisline, s pomočjo katere se razstrupljajo jetra in uravnavata presnova maščob in iztrebljanje blata.
  • Potrebujemo ga za izgradnjo vitamina D, s katerim ohranjamo zdravje kosti in preprečujemo osteoporozo.
  • Je sestavni del človeških celic in mitohondrijev.

Telo holesterol torej nujno potrebuje. V jetrih in črevesju ga dnevno sintetizira približno 3 grame, kar je precej več, kot ga lahko zaužijemo s hrano. Zgolj za primerjavo: toliko bi ga bilo v 12 jajcih, v 2,3 litrih smetane, v 1 kg masla, v 3 kg svinjskih zrezkov, v 600 g kaviarja ali 5 kg lososa.

Dobri in slabi holesterol?

V zadnjih letih je precej govora tudi o dobrem (HDL) in slabem (LDL) holesterolu. Takšno razslojevanje pa že v osnovi ne more biti pravilno, saj so vsi procesi, ki se v telesu odvijajo, na nek način koristni. Razlika med obema je namreč zgolj v razdelitvi nalog, ki jih opravljata v telesu. Tako HDL presežek holesterola, ki se nalaga npr. na stenah krvnih žil, dovaja jetrom, ta pa ga nato v obliki žolčne tekočine preko črevesja izločajo iz telesa. LDL pa holesterol, ki se ustvarja v jetrih, transportira tkivom, saj ga potrebuje vsaka celica za izgradnjo membran. Torej je LDL nujno potreben, ker sicer celična presnova ne bi delovala. Ker mora po krvi transportirati večje deleže holesterola, je tudi prej povišan kot t.i. dobri (HDL) holesterol. Poleg tega pa njegovo raven določajo višina holesterola, HDL in trigliceridi.

Vpliv prehrane na civilizacijska obolenja

Medtem, ko se na široko razpravlja o slabem ali dobrem holesterolu, se povsem pozabi omeniti nekaj naslednjih podatkov.

Ali ste vedeli:

  • da imajo vegetarijanci statistično nižje vrednosti tako skupnega kot tudi LDL holesterola kot vsejedci?
  • da je bilo v povojnem času, ko je primanjkovalo hrane (zlasti kruha, maščob, sladkorja in beljakovin) manj srčnih kapi?
  • da je v Azijskih deželah, kjer se prehranjujejo pretežno z rastlinsko hrano, manj arterioskleroze, kot pri Američanih in Evropejcih? Medtem pa imajo ljudstva, ki zaužijejo veliko mesa, višjo pojavnost srčnih kapi.
  • da imajo diabetiki višje ravni holesterola, vrednosti HDL in trigliceridov kot ostalo prebivalstvo v povprečju?

Pojavnost diabetesa tudi vedno bolj narašča, gotovo tudi zaradi naših pregreh pri prehranjevanju in pomanjkanju gibanja. Z obema so povezani tudi povišan krvni pritisk, srčni infarkt, kapi in druge motnje krvnega obtoka. Razlog za vse navedeno torej ni povišan holesterol ali povišana vrednost LDL holesterola, temveč napake v našem življenjskem slogu.

Ob vsem tem sta vzrok in posledica popolnoma pomešana. S slabim življenjskim slogom oslabimo jetra, ki posledično le okrnjeno izpolnjujejo svoje številne naloge. Kot posledica se poruši hormonsko stanje, dvigne se raven holesterola, kasneje tudi LDL holesterola, pojavijo se arterioskleoroza, motena presnova sladkorja, zakisanost organizma in tako naprej.

Zniževanje holesterola z zdravili

Povezave med našo prehrano, visoko ravnijo LDL holesterola in srčno žilnimi obolenji mnogi nočejo uvideti. Morda je res enostavneje poseči po sinteznih pripravkih, ki pa za sabo puščajo veliko neželenih učinkov, ki jih skušamo ukrotiti z drugimi sinteznimi zdravili z zopet drugimi stranskimi učinki. Znano je, da zdravila za zniževanje holesterola (npr. statini) posegajo v celično presnovo in ovirajo sprejem življenjsko pomembnega koencima Q10. Morda se še kdo spomni škandala, ki ga je povzročilo zdravilo Lipobay, potem ko je bilo po nekaj smrtnih primerih leta 2001 umaknjeno s trga. Tudi nekatera druga zdravila za zniževanje holesterola lahko povzročijo spremembe v mišičju. Znani so tudi drugi stranski učinki, ki jih lahko vsakdo prebere na navodilu za uporabo.

Ključ do zdravja je v naših rokah

Morda bi bilo enostavneje, ko bi imeli zdravniki več časa na razpolago za osveščanje o zdravem načinu življenja in ne zgolj za predpisovanje receptov. Po drugi strani vemo, da mnogi ljudje še vedno pričakujejo ali celo zahtevajo recept od svojega zdravnika. Težava je tudi v vsesplošni slabi ozaveščenosti zdravstvenega osebja. Marsikdaj je to isto obremenjeno z enakimi zdravstvenimi težavami kot njihovi pacienti, ob tem pa z morda lastno prekomerno telesno težo ali kajenjem le težko postanejo zgled zdravega načina življenja. V nasprotju z vsesplošnim prepričanjem, da so srčno žilne bolezni neizogibne, je potrebno storiti velik korak in priznati lastno odgovornost za svoje zdravje. Ta pa se gotovo ne prične v zdravniški ordinaciji.


Avtor: Sabina Topolovec 
www.avogel.si

Lepo je, če deliš:

O Avtorju

Uredništvo

Portal za zdrav način življenja.

Pusti sporočilo