Je veganska hrana najboljša za hormonsko ravnovesje?

0

Dr. Kovše: »Sodobna znanost je jasna: rastlinska hrana je za človeka najbolj primerna.«

Svoj pogled na javne izjave o mesni prehrani nekaterih oseb je predstavil tudi Dr. Matjaž Kovše, samostojni raziskovalec, ki je uvodoma citiral besede znanega veganskega ameriškega zdravnika dr. McDougalla: »Ljudje radi slišijo dobre novice o svojih slabih razvadah.« Po besedah dr. Kovšeta, biologi poznajo že več kot 4700 različnih vrst sesalcev in vsaka vrsta ima drugačno in unikatno sestavo hormonov. »Absurdno je  pričakovati, da je možno brez posledic kar tako mešati hormone med različnimi vrstami. Vsakdo, ki resnično pozna vsaj osnove delovanja hormonskega sistema, ve da gre, v primerjavi z ostalimi telesnimi procesi, za relativno počasne spremembe (recimo rast, ipd.) in poleg tega, soodvisnost različnih faktorjev.« In naprej: »Bolj kot nepreverjene trditve t.i. strokovnjakov za staranje, ki so vsi večinoma relativno mladi, je smiselno slediti znanstvenim odkritjem, ki sledijo raziskavam na konkretnih populacijah. Vsak star(ejši) vegan, ovrača takšne absurdne trditve.« Kovše je zelo kritičen tudi do različnih diet, ki preplavljajo slovensko tržišče: »Prav tako je bolj smiselno kot vsake toliko časa promovirati novo tržno nišo in z njo povezano dieto, se raje vprašati katera je dieta oz. prehrana človeške vrste. Tako kot ima, brez izjeme, vsaka živalska vrsta specifičen način prehranjevanja glede na naravne pogoje, ki ji omogočajo preživetje, velja povsem enako tudi za našo, torej človeško vrsto. Le zakaj bi bili ljudje izjema. Sodobna neodvisna znanost, ki jo med drugim predstavljajo svetovno priznani in v praksi izjemno uspešni zdravniki kot so Dr. John McDougall, Dr. Neal Bernard, Dr. Caldwell Esselstyn in priznani nutricionist Dr. T. Colin Campbell, ne dvomi o tem, da je za človeka najbolj naravna in primerna hrana, osnovana na izključno rastlinski osnovi, z relativno majhnim kalorijskim deležem maščob in beljakovin, ter posledično velikim kalorijskim deležem ogljikovih hidratov.“

Alja Dimic: »Rastlinska prehrana v nas vzpostavlja normalno hormonsko ravnovesje.«

Alja Dimic, certificirana prehranska terapevtka, članica ameriške prehranske organizacije (ANA – American Nutrition Association) v Ljubljani vodi center prehranske terapije. »Ljudem, ki pridejo v naš Center prehranske terapije, svetujemo terapijo in prehrano glede na njihove težave, spol in starost, torej ni pri vseh enaka. Vsem terapijam pa je skupna izpustitev živalskih virov prehrane. Rezultati pri ljudeh, ki pridejo k nam in se naših priporočil držijo, so vedno pozitivni in zelo dobri. Največ je pri nas žensk, ki trpijo zaradi hormonskega neravnovesja, imajo težave s kilogrami, ščitnico in prebavo,« pravi Dimičeva in dodaja: »Številne ženske, ki pridejo k nam, imajo povišane vsebnosti estradiola (to nam pove analiza hormonov iz sline), ki pa je povod za nastanek vseh ženskih težav npr. močnih menstruacij, PMS-ov, nerednih menstrualnih ciklov, težav s prekomerno težo, neplodnosti, aken, cist, fibroznih prsi in raka na prsih. Živalska prehrana naše vrednosti estradiola še viša, medtem ko rastlinska prehrana v nas vzpostavlja normalno hormonsko ravnovesje.« Po besedah Dimičeve je veganska prehrana popolnoma primerna za tvorbo hormonov in optimalno delovanje hormonov. Ob tem je navedla stališče dveh največjih prehranskih organizacij na svetu ADA (American dietetic Association) in DC (dietetic Canada) o zdravstvenih koristih veganske prehrane: “Dobro načrtovana veganska prehrana je primerna za vsa življenjska obdobja, tudi med nosečnostjo, dojenjem, v otroštvu in odraščanju. Takšna prehrana ponuja številne koristi za zdravje, pri preprečevanju bolezni in zdravljenju nekaterih bolezni.«

»Večina ljudi poje preveč omega 6 maščobnih kislin.«

Dimičeva poudarja, da je ena izmed pomembnih nalog omega 3 in omega 6 maščobnih kislin, oblikovanje močnih, superhormonov, ki se imenujejo eikozanoidi. » Eikozanoidi od omega-3 maščobnih kislin spodbujajo nastajanje spolnih hormonov, ščitijo in krepijo delovanje možganov, varujejo pred degenerativnimi spremembami, ščitijo pred previsokim holesterolom, pritiskom in sladkorjem ter imajo pozitivne učinke pri artritisu, pri boleznih srca in ožilja. Eikozanoidi od omega-6 maščobnih kislin spodbujajo nastajanje krvnih strdkov, prispevajo k vnetju celic… Omega-3 in omega-6 so vrste esencialnih maščobnih kislin, kar pomeni, da se v telesu ne morejo narediti same in jih je potrebno pridobi iz prehrane.« Kot navaja Dimičeva večina ljudi poje veliko preveč omega-6 in premalo omega-3 maščob. »Neravnovesje med omega-3 in omega-6 maščobnih kislin, prispeva k debelosti, depresiji, disleksiji, hiperaktivnosti, nagnjenosti k nasilju, k srčnim obolenjem, hormonskim neravnovesjem in številnim drugim obolenjem,« je povedala Dimičeva.

Ribe dobijo maščobne kisline iz rastlin

Dimičeva pravi, da je osnovni gradnik omega-3 maščob, ALA oziroma alfa-linolensko kislina. »Telo lahko pretvori ALA v EPA (eikosapentanojska kislina) in DHA (dokozaheksaenojska kislina). ALA se nahaja v Chia semenih, orehih, zeleni listnati zelenjavi, najvišje koncentracije ALA pa so v lanenih in konopljinih semenih. Že Mahatma Gandhi je nekoč dejal: “Če bo kdaj laneno seme postalo redno živilo med ljudmi, bo naše zdravje veliko boljše.” Omega 6 maščobne kisline in LA linolna kislina je predvsem v sončničnem, sojinem in koruznem olju ter  v rastlinski margarini.« Po njenem sta kislini DHA in EPA še posebej dobri, saj zagotavljata zdravo delovanje srca, razvoj možganov, iz njih so sestavljene membrane celic, iz katerih so sestavljeni tudi hormoni.« Na vprašanje o maščobnih kislinah v ribjem mesu Dimičeva odgovarja: »EPA in DHA sintetizirajo alge in fitoplankton, s čimer se hranijo ribe (lososi, skuše, sardele, tune, slaniki). Ribe same ne proizvajajo EPA in DHA, temveč le jedo plankton in alge ter se EPA in DHA tako kopičita v njih. Prav tako so ribe mnogokrat obremenjene s težkimi kovinami in pesticidi, kar spet ruši naše optimalno delovanje ter povzroča hormonsko neravnovesje.« Dimičeva tudi svetuje:  Vsakdo si lahko izboljša pretvorbo ALA v EPA in DHA, če omeji uživanje omega 6 maščob, vseh predelanih in prečiščenih maščob, sladkorjev, presežka soli, alkohola in nikotina. Pri pretvorbi pomaga uživanje beljakovin in vitaminov skupine B, kalcija, bakra, cinka in magnezija. (bob, leča, čičerika, konopljina semena, lanena semena, zelena listnata zelenjava, proso, oves, ajda…).«

Avtor: Damjan Likar

foto: www.freedigitalphotos.net

Lepo je, če deliš:

O Avtorju

Pusti sporočilo