Kaj je dobro vedeti o antibiotikih?

0

Kaj so antibiotiki?

So kemične snovi, ki jih proizvajajo različni mikroorganizmi iz rodov Streptomyces, Penicillium in Bacillus, da z njimi zavrejo rast ali uničijo druge mikroorganizme.

Tako na bakterije delujejo bakteriostatično ali pa baktericidno. Uporaba antibiotikov je torej namenjena zatiranju bakterijskega vnetja. Antibiotiki marsikdaj lahko z odgovorno uporabo rešijo življenja, z neodgovorno uporabo pa povzročijo cel kup nevšečnosti, ki še dodatno rušijo zdravje človeka ali pa živali. Žal danes živimo v obdobju, ko je njihova uporaba prekomerna, posledice le-te pa mnogi ugotavljamo že sami.

Zakaj je njihova uporaba prekomerna?

Proti koncu 19. stoletja so se mnenja o tem, kako nastanejo bolezni, razhajala. Zagovorniki mnenja z L. Pasteurjem na čelu, da so za nastanek bolezni krivi predvsem patogeni mikroorganizmi, dednost ali kemikalije, so zmagali. Ključne za zmago niso bile kredibilne znanstvene raziskave, ki so pojasnjevale Pasteurjevo teorijo, kajti te je že tedaj argumentirano zavrnil Bechamp, oče bakteriologije, temveč interesi industrijskih mogotcev, ki so v razcvetu farmacije videli svojo prihodnost. Če so za vse bolezni krivi mikroorganizmi, potem ima farmacija skupaj z medicino rešitev za to! Tako se je začelo dolgo obdobje proizvodnje in predpisovanja različnih protimikrobnih zdravil. Danes mnogi ugotavljajo, da so takšna prizadevanja po zaslužku prešla vse okvirje dopustnega in da se antibiotiki predpisujejo tudi tam, kjer to ni potrebno ali dopustno. Tako npr. imunolog Richard Bennett opozarja, da se letno predpiše samo v ambulantah v ZDA preko 150 milijonov receptov za antibiotike. Od teh je bila kar ena tretjina predpisanih neprimerno, bodisi ni bila bakterijska okužba ali pa bakterije niso bile dovzetne za izbran antibiotik. Problem pa ni omejen le na ZDA, temveč je podobna situacija tudi pri nas.

Posledice prekomerne uporabe…

Posledice za naše zdravje takšne neprimerne in/ali prekomerne uporabe (ob virusnih vnetjih, ob blažjih bakterijskih vnetjih, za vsak slučaj,…) antibiotikov so številne. Ker antibiotiki ne ločijo med dobrimi in slabimi bakterijami, tako uničijo tudi za nas dobrodejne bakterije, ki so ključne za naše zdravje. Tako na primer z zaužitjem ene kure antibiotikov za 3 do 6 mesecev onesposobimo koristno črevesno mikrofloro. Gre za to, da s tem močno prizadenemo več kot štiristo različnih vrst koristnih mlečnokislinskih bakterij, ki so nujne za pravilno razgradnjo zaužite hrane in tudi za pravilno absorpcijo vitalnih snovi, kot so Ca, Mg, Fe,… v telo. Ko onemogočimo vitalnim snovem, ki med drugim telo razkisajo, vstop v organizem, onemogočimo med drugim tudi čiščenje in obnovo telesa. Brez tega pa je pot do zdravja nemogoča. Logične posledice primanjkljaja vitalnih snovi in presežka toksinov v telesu so pojavi kroničnih obolenj prebavil, dihal, kože, sečil, živčevja itd.. Torej namesto, da bi bili rešitvi zdravstvenega problema bližje, se z vsako nespametno uporabo antibiotikov od rešitve le oddaljujemo.

Posledice prekomerne uporabe antibiotikov pa nemalokrat pripeljejo tudi do razvoja na antibiotike odpornih mikrobov. Tako med nami ni malo primerov ljudi, ki pravijo da antibiotiki ne »primejo« več, saj so ga bakterije »razkrinkale« in nanj razvile odpornost. Razvoju takšne odpornosti pa večkrat prispevamo še mi sami, saj kure antibiotikov, če jih že jemljemo ne dokončamo v celoti. Z njo običajno prekinemo, ko se nam stanje izboljša, to pa je ključni moment, da preživeli sevi bakterij razvijejo odpornost na ta antibiotik. Raziskovalec dr. S. Levy z univerze Tufts v Bostonu opozarja, da je trenutna situacija brez primere v človeški zgodovini in da danes obstajajo številne nove vrste bakterij, ki jim običajni antibiotiki ne morejo več do živega. Danes je vsaka sedma oseba, zbolela za tuberkulozo, okužena z bakterijo, ki je odporna na tiste antibiotike, s katerimi tuberkulozo zatiramo!

Ko prestopimo prag bolnic, pa se je dobro zavedati, da tvegamo hudo bolnišnično okužbo s sevi bakterij (Staphylococcus aureus) odpornih proti antibiotikom (MRSA). Primeri takšnih okužb žal tudi pri nas presegajo mednarodni standard dovoljenih bolnišničnih okužb, ki je pod 10 %. Ker so antibiotiki v uporabi tudi pri živalih, je zaskrbljujoče dejstvo, da jih tako za zdravljenje ljudi in živali na leto porabimo 50.000 ton. Ni treba posebej omenjati, da se po prebavi antibiotikov njihovi ostanki z telesnimi izločki izločajo v okolje in kaj kmalu ponovno zaidejo v naša telesa po drugi poti (hrana, voda,…).

Kako se izognemo posledicam prekomerne uporabe?

Da bi se izognili prekomerni uporabi antibiotikov, je nujna odgovornost glede jemanja antibiotikov, tako na strani predpisovalca antibiotika kot uporabnika le tega. Polna odgovornost pa lahko izhaja le iz celostnega pristopa do zdravja in zdravljenja. To pomeni, da se je potrebno zavedati, da za bolezen niso krive le male pošasti (bakterije, virusi, glivice,…), temveč je za to, da se le-te lahko v organizmu prekomerno razmnožijo, krivo porušeno fizično, psiho/socialno in duhovno stanje, ki ustvarja ugodne pogoje za njihovo rast. Za takšno porušeno ravnovesje telesa in duha pa smo odgovorni sami in je odraz našega neustreznega odnosa do življenja. Zato tudi antibiotiki takrat, ko je njihova uporaba upravičena, ne morejo biti edina rešitev, ampak le majhen delček rešitve zdravstvenega problema.

Pomembno se je zavedati tudi, da kadar brez antibiotikov ne gre, takoj že ob jemanju antibiotikov začnite jemati tudi prebiotike (Molkosan, sirotka, kislo zelje, kisla repa,…) in predvsem probiotike (koristne mlečno kislinske bakterije, ki so na voljo v kapsulah, praških, tekočini, ampulah,…), da vsaj malo omilite uničevalni učinek antibiotikov na črevesno mikrofloro. Pazite le, da je razmak med jemanjem antibiotikov in probiotikov vsaj tri ure ali več, da ne uničite še na novo vnesenih probiotikov. če vemo, da ena kura antibiotikov za 3 mesece ali več poruši črevesno floro, torej samo enotedensko jemanje probiotikov najverjetneje ne bo dovolj.

Da bi preprečili ponovno uživanje antibiotikov, čim prej ugotovite, kaj v načinu življenja na fizičnem, psiho/socialnem in duhovnem nivoju delate narobe in to spremenite. Kajti le to je ključ za celostno rešitev zdravstvenih težav in okrepitev imunskih sil telesa. Pomembno pri tem pa je tudi, da znake rušenja ravnovesja takoj prepoznate in takoj ukrepate. Torej, ko zaznate, da ste rahlo prehlajeni, ukrepajte čim prej.

Ugotovite, kaj je vzrok, ki je sprožil prehlad in ukrepajte takoj z ustreznimi naravnimi prijemi, ki bistveno manj ali pa sploh ne obremenjujejo organizma. Pomagate si lahko na primer z uživanjem naravne hrane, zelišč, zdravil rastlinskega izvora,… (česen, čebula, eterična olja, echinaceja, …), ki vsebujejo naravne antibiotično delujoče snovi. Imunski odziv podprete z uporabo modulatorjev imunskega sistema (echinaceja, medicinske gobe…,). Telesu pomagate pri razkisanju in razstrupljanju z uživanjem zdrave hrane, ki razkisa in razstruplja, z jemanjem prehranskih dopolnil za krepitev črevesne flore, razstrupljanje,… z izdatnim pitjem vode, počitkom, in kar je bistveno z komunikacijo, ki odpravlja vzrok. Na ta način boste v vašem telesu preprečili nastajanje pogojev za prekomeren razvoj mikrobov in s tem preprečili tudi nepotrebno jemanje antibiotikov.

Pripravila Adriana Dolinar
www.avogel.si

foto: Graur Razvan Ionut, Freedigitalphotos

Lepo je, če deliš:

O Avtorju

Uredništvo

Portal za zdrav način življenja.

Pusti sporočilo