Kaj je nanohrana? Veliko težav z majhnimi stvarmi

0

Sladoled z nizko vsebnostjo maščob, ki še vedno zelo tekne? Z vitamini obogateno olje, ki ga ne moremo ločiti od navadnega? Kruh z ribjim oljem, ki nima čudnega okusa? Takšna hrana ni več znanstvena fantastika: z dodajanjem zelo majhnih delcev, imenovanih nanodelci, lahko proizvajalci spremenijo lastnosti živil. Evropska komisija je pripravila definicijo nanohrane, a jo je Parlament zavrnil. Zakaj?

Na vsa vprašanja o varnosti hrane z nanodelci še ni odgovora. Ker morajo biti potrošniki informirani o tem, ali živila vsebujejo nanodelce, bi moralo biti to jasno navedeno na njihov embalaži. Zato je pa nanomateriale treba najprej definirati.

Kaj so torej nanodelci in kakšne so njihove lastnosti?

  • Majhni delci, katerih velikost se meri v milijardinkah metra (nanometrih)
  • Lažje vstopijo v človeške organe (koža, želodec, možgani, krvne celice)
  • Imajo drugačne lastnosti kot večji delci iz istih materialov
  • Mogoče jih je umetno ustvariti in uporabiti za spreminjanje lastnosti živil

Zakaj je definicija problematična?

  • Pravila, ki so sedaj v veljavi, nanomateriale definirajo kot vse umetne materiale, katerih velikost ne presega 100 nanometrov
  • Komisija je želela to definicijo narediti bolj natančno: kot nanomateriali bi bili definirani tisti materiali, ki bi vsebovali najmanj 50 odstotkov delcev velikosti med 1 in 100 nanometri

Parlament se s tem 12. marca 2014 ni strinjal, saj bi takšna definicija izključila živila, katerim so dodani nanodelci. Tako proizvajalci tega dejstva ne bi rabili navesti na embalaži. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je sicer predlagala 10-odstotno mejo.

Poslanci so Evropsko komisijo pozvali, naj pripravi novo definicijo, ki bo upoštevala mnenje Parlamenta.

REF. : 20140313STO38801
avtor: http://www.europarl.europa.eu/

Lepo je, če deliš:

O Avtorju

Uredništvo

Portal za zdrav način življenja.

Pusti sporočilo