Kaj so Mikotoksini?

0

Večina pridelkov je med časom rasti in skladiščenjem dovzetna za onesnaženje z glivami. Glive med svojo rastjo sproščajo sekundarne metabolite, ki jih imenujemo mikotoksini. Mikotoksini ostanejo na površini živila, nekateri pa prodirajo tudi v notranjost. Količina mikotoksinov na živilih letno variira, saj je odvisna od mnogih faktorjev.

Mikotoksini predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, če jih živilo vsebuje nad dovoljeno količino in smo jim izpostavljeni daljše časovno obdobje (npr. na jedilniku vsak dan). Priporočamo mešano prehrano in le občasno uživanje pistacij in zemeljskih oreškov (arašidov, indijskih oreškov).

Za večino mikotoksinov velja, da so jih identificirali šele potem, ko so povzročali različne kronične zdravstvene probleme pri živalih in ljudeh. Mikotoksini škodljivo delujejo na različne vrste organov in organskih sistemov, nekateri od njih so po IARC (Mednarodni agenciji za raziskavo raka) razvrščeni kot rakotvorni oz. potencialno rakotvorni za človeka. (IARC, 1993).

Mikotoksini so pri določanju stopnje tveganja za zdravje ljudi pri kronični izpostavljenosti, glede na nevarnost kronične bolezni, postavljeni na prvo mesto, pred umetna onesnaževala, neuravnoteženo prehrano, aditive za živila, ostanke pesticidov v živilih in mikrobiološko onesnaženostjo. Kljub temu, da obstajajo geografske in klimatske razlike med produkcijo in pojavnostjo mikotoksinov, je izpostavljenost mikotoksinom prisotna po celem svetu in je vsa proizvodnja hrane do neke mere onesnažena. Zato je potrebno spremljanje živil glede vsebnosti mikotoksinov. Ker se jih iz hrane z različnimi postopki ne da popolnoma izločiti, so za njih predpisane mejne vrednosti. To so tiste vsebnosti mikotoksinov, za katere je malo verjetno, da bi povzročale škodljive učinke na zdravje ljudi.

Med mikotoksine med drugim uvrščamo aflatoksine, ohratoksin A, patulin, zearalenon in fumozine B1, B2, B3.

Avtor: IVZ

Lepo je, če deliš:

O Avtorju

Uredništvo

Portal za zdrav način življenja.

Pusti sporočilo