Kakšne vibracije oddajamo in sprejemamo

0

Sveto pismo pravi: “Na začetku je bila beseda in beseda je bila pri Bogu in beseda je bila Bog.” V indijski tradiciji pravijo: “Nada rupa Prabrahma” – “Zvok je oblika Najvišjega”. Sodobni znanstveniki odkrivajo, da je vse v vesolju vibracija. Elektroni in fotoni (gradniki atomov in svetlobe) se lahko vedejo kot delci ali kot valovanje – vibracija. Vsa materija, ki jo doživljamo kot trdno, tekočo ali plinasto, je sestavljena iz molekul, atomov in subatomskih delcev. V vsakdanjem življenju sta nam od vibracij najbližja zvok in svetloba. Oba nas lahko umirita, zdravita ali pa poškodujeta. Vendar pa je zvok tudi nosilec besed kot posebnih vibracij, s katerimi se sporazumevamo.

USTROJ VESOLJA

Od nekdaj me je zanimalo, kako je sestavljen svet in kako deluje. Nekako sem si ga razdelila na območja vse od najmanjšega, to je atomov kot osnovnih gradnikov materije, ki so med seboj povezani z energijo (takrat se še ni veliko govorilo o subatomskih delcih). Znotraj atomov so mogočne sile, ki preprečujejo, da bi elektroni “pobegnili” iz atoma in da protoni in nevtroni ostajajo skupaj v jedru. Kljub temu pa si atomi lahko elektrone izmenjujejo. Atomi se glede na svoje lastnosti združujejo v molekule, ki sestavljajo neživi in živi svet. Posebna oblika neživega sveta so kristali, ki imajo urejeno strukturo in so lahko prevodniki energije.
Za nas je najpomembnejša molekula H2O – voda. V vsakdanjem življenju se srečujemo z vsemi tremi agregatnimi stanji vode: ledom in snegom s čudovito oblikovanimi snežinkami, tekočo vodo in vodnimi hlapi. Poleg naloge najbolj univerzalnega topila naj bi bila voda sposobna tudi shranjevanja informacij. Zanimivi so poskusi, kako različni zvoki vplivajo na vodne kristale. Ubrani zvoki ustvarjajo čudovite kristale, medtem ko so kristali, ki nastanejo pod vplivom neprijetnih in “razglašenih” tonov, nepravilnih oblik in že na pogled neharmonični. Druga nam enako potrebna molekula pa je O2 – molekula kisika. Vendar pa velik del mikroorganizmov lahko živi brez kisika, saj njegovo vlogo končnega prejemnika elektronov prevzemajo druge molekule.

Osnovna enota živega sveta je celica. Živi lahko samostojno kot enocelično bitje ali pa je del večjega organizma. V makroorganizmu morajo biti celice specializirane in med seboj sodelovati, da lahko organizem kot celota deluje. Celice imajo zapletene mehanizme, imenovane metabolične poti, po katerih se odvijajo kemijski procesi, ki proizvajajo molekule za celično zgradbo in za sproščanje energije, ki je potrebna za življenje. Z nukleinskimi kislinami pa se prenašajo informacije o zgradbi in delovanju celic s starševskih na hčerinske.

Poleg kemijske energije so prisotne tudi električna energija, toplota in svetloba, vse več pa se govori tudi o življenjski energiji, ki jo v različnih delih sveta imenujejo na primer bioenergija,prana, či ali ki. Vsak organizem ima svoje energetsko polje, ki ga zaznavamo, pa naj se tega zavedamo ali ne. Ta polja delujejo eno na drugo in nas s tem povezujejo v enoten energetski sistem vesolja. Energija se med celicami in organi znotraj organizma prenaša po energetskih kanalih. V tradicionalni kitajski medicini jih imenujejo meridijani in na njih se nahajajo akupunkturne ali akupresurne točke. S stimulacijo teh točk lahko uravnovešamo energije v telesu. V indijski tradiciji jih imenujejo nadiji. Na nadijih so energetski centri ali čakre, ki sprejemajo energijo iz vesolja in jo razporejajo po telesu. Čakre so povezane tudi z nivoji zavesti. Pri človeku so stopala povezana z zavestjo rastlinskega svet, od gležnjem do kolkov z zavestjo živalskega sveta, ob hrbtenici s človeško in v glavi z univerzalno (božansko) zavestjo.

Živa bitja se delijo na vrste, te pa razvrščamo v višje taksonomske enote, kot so rodovi in družine. Osebki iste vrste komunicirajo med seboj in plodijo potomce, ki ji zagotavljajo preživetje. V biotopih ali življenjskih okoljih se praviloma nahaja več vrst bitij, ki prav tako stopajo v medsebojne odnose. Lahko so druga do druge nevtralne, sovražne ali pa med seboj sodelujejo. Nekatere vrste se hranijo z drugimi. Rastlinojede vrste se hranijo z rastlinami, z njimi pa se hranijo mesojede vrste. Govorimo o prehranjevalni verigi. Če se ena vrsta preveč razmnoži, to poruši ravnovesje in škoduje vsemu biotopu. To se dogaja tudi s posredovanjem ljudi, ki prenašajo vrste iz enega okolja v drugega, v katerem nimajo naravnih sovražnikov, ki bi uravnovešali njihovo število. Govorimo o agresivnih tujerodnih vrstah, ki preplavijo domorodne vrste in s tem uničujejo biološko raznolikost.

Pri ljudeh se z medsebojnimi odnosi ukvarjata predvsem sociologija in psihologija. Ta proučuje tudi psihologijo živali, raziskujejo pa tudi reakcije rastlin na dogajanje v okolju. Da človeška družba lahko deluje, so se poleg naravoslovja in tehnike razvile družboslovne vede, kot sta pravo in ekonomija. Odnos človeka do sebe in do sveta, ki ga obdaja, raziskujejo filozofija, pa tudi umetnost in religija ter duhovne znanosti (pod religijo razumem verske sisteme in organizacije, ki jih podpirajo, medtem ko je duhovnost individualna). Ljudje za komuniciranje uporabljamo jezike, velik del medosebne komunikacije med nami pa poteka na nebesedni ravni z držo telesa in tonom glasu. Zaznavamo pa tudi energije drug drugega, česar se nekateri zavedajo bolj, drugi manj. Na primer, ko vstopimo v neki prostor, zaznamo vzdušje, ki vlada v njem.

Naslednja “postaja” je Zemlja kot planet s svojo geografijo in geologijo. Morja prekrivajo večji del Zemljine skorje, iz njih pa se dvigajo celine. Govorimo o tektonskih ploščah, ki se približujejo, spodrivajo ena drugo ali pa se razmikajo. Na prelomnicah med njimi je obilje vulkanov, nastajajo gorovja, pogosti pa so tudi potresi in cunamiji. Pomemben dejavnik pri oblikovanju Zemljine površine je vreme s svojimi vetrovi, padavinami, erozijo. Zemlja ima severni in južni magnetni pol. Ozračje in Zemljino magnetno polje nas ščitita pred ultravijoličnimi in kozmičnimi žarki. Njeno vrtenje okrog svoje osi nam daje dan in noč, kroženje okrog sonca pa letne čase. Svoje primakne tudi naša sopotnica Luna s plimo in oseko.
Smo del našega osončja. Planeti krožijo okrog Sonca. Osončje je del galaksije Rimske ceste, ki jo sestavljajo zvezde in ozvezdja. Zvezde se rojevajo in ugašajo. Naša galaksija je le ena v množici galaksij, ki sestavljajo naše vesolje. V njem najdemo tudi druge nebesne pojave, kot so kometi, meteoriti, meglice, črne luknje. V moderni astronomiji govorijo o črni materiji, ki naj bi sestavljala večino vesolja. Črne luknje pa naj bi bile zgoščena materija s tako veliko gravitacijo, ki privlači vse okrog sebe, da niti svetloba ne more iz nje.
Vesolje naj bi nastalo ob velikem poku in se še vedno širi. Ko naj bi doseglo skrajne meje, naj bi se začelo krčiti in se na koncu zrušilo samo vase. To, kar zdaj odkrivajo znanstveniki, so že pred tisočletji veliki indijski modreci opisali kot Brahmin izdih, s katerim vesolje nastane, in Brahmin vdih, ki spet posrka vse vesolje vase. Zavest, ki jo uteleša Šiva, uravnava delovanje energije Šakti, ki deluje na Naravo Prakriti. Zavest sama je nedejavna, energija brez zavesti pa deluje brezciljno in razdiralno. V znanosti temu rečejo entropija – nagnjenost k neredu –, medtem ko zavest ustvarja v Naravi red.

ENERGIJA KOT SREDSTVO KOMUNIKACIJE

Za komuniciranje uporabljamo različne energije. Najpogosteje je to zvok. Oddajmo tudi svetlobne signale ali simbole, kot so črke, piktogrami, risbe. Na daljavo se lahko sporazumevamo preko radijskih valov in električnih impulzov, ki jih sodobne naprave prevajajo v zvok in sliko. Zvok je za mnoge živalske vrste, katerih mladiči se rodijo slepi, pomembnejši od svetlobe. Tudi pri ljudeh gluhost bolj prizadene kot slepota. Nekatere vrste, kot so delfini ali netopirji, se orientirajo po zvoku. Ljudje smo za to razvili sonarje in radarje, da nam posredujejo informacije o našem okolju preko odbitih zvočnih in zelo kratkih elektromagnetnih valov.
Kako primaren je zvok, nam kažeta tudi otroški jok in smeh, s katerima se že rodimo in izražamo svoje razpoloženje in potrebe. Sčasoma se ti glasovi preoblikujejo v govorico. Sprva se naučimo zvokov, ki simbolizirajo konkretne predmete ali osebe, kot sta mama in oče, kasneje pa preidemo na pojme za izražanje čustev, konceptov, filozofije in abstraktnih pojmov, kot so na primer imaginarna števila v matematiki.

Posebna znanost je jezikoslovje. Različni jeziki uporabljajo različne zvoke in njihove kombinacije. Osnove jezikov so besede, ki jih združujemo v povedi ali stavke. Znotraj istega stavka lahko z izbiro vrstnega reda besed in z glasovnimi poudarki, dviganjem in padanjem glasu izražamo različne stvari. Preprosta beseda na primer “gremo” je lahko glede na način izgovora ukaz, povabilo ali vprašanje. Umetniki govorjenih in pisanih besed lahko z njihovimi neskončnimi možnostmi izražajo več kot običajni ljudje in s tem vplivajo na naše misli in čustva.
Jeziki se razvijajo v določenem okolju in kulturi. Odvisno od načina življenja so nekateri pojmi specifični za posamezne jezike in so težko ali sploh neprevedljivi v druge jezike. Tak je na primer koncept ‘doma’, ki ga angleški pozna jezik kot “home” in slovenščina kot “dom”, ne pa tudi francoščina, kjer se “á la maison” nanaša na kraj, kjer bivamo, ne pa tudi na vse ostale asociacije, ki jih ima “dom” v slovenščini, kot so družina, toplina, varnost. Po drugi strani pa z isto besedo v različnih jezikih označujemo različne stvari. “Godina” je v češčini ‘ura’, v hrvaščini pa ‘leto’. Jeziki se tudi razvijajo in z izmenjavo blaga in idej se izmenjujejo tudi besede. Z razvojem tehnologije in s sodobnimi načini komunikacije so se uveljavili mednarodni izrazi, kot so radar, radio, televizija. Govorimo tudi o “strokovnih jezikih”, ki prevzemajo na primer v medicini besede iz grščine in latinščine. Odkritelji novih stvari in pojmov jim dajejo imena v svojem jeziku ali za to uporabljajo kratice daljših izrazov.

MANTRA KOT POSEBNA OBLIKA VIBRACIJE

Veliki umi človeštva so ugotovili, da imajo nekateri zvoki še posebne učinke na človeka in na vse vesolje. Avtor sistema Joga v vsakdanjem življenju, Nj. Sv. Mahamandalešvar Pramhans Swami Maheshwarananda – Svamidži jih opisuje takole*: “Mantra je beseda ali zaporedje besed, ki kot celota, tvorijo zvok s pozitivno vibracijo. Beseda je zvok; zvok ustvari vibracijo; vibracija je sila, sila ali energija pa pomeni življenje. In tam, kjer je življenje, je tudi kreativnost. Mantre so torej močne, kreativne energije, ki imajo vseprežemajočo in daljnosežno izžarevanje in učinkovanje. Beseda ali zvok je najmočnejša sila v kozmosu. Številni ljudje zmotno mislijo, da ima največjo moč ljubezen. Zemeljska ljubezen je šibka in spremenljiva. Besede pa so zelo močne. Lahko nas osrečijo ali onesrečijo, prebudijo ali pa uničijo ljubezen … Beseda mantra je sestavljena iz dveh zlogov: man- = um, -tra = osvoboditev. Mantra je zvok, ki osvobaja um strahu, vezanosti, trpljenja. Težave se rešujejo same, ko je um, ki pravzaprav povzroča največ težav, osvobojen … Drugi pomen zloga –tra izhaja iz besede trapti, ki pomeni izpolnitev. Žejnega človeka odžeja kozarec vode. Kako naj potešimo žejo svojega uma? Kaj omejuje naš um? Kako naj ga osvobodimo? … Joga je načelo, ki usklaja in uravnoveša vse, kar obstaja. Je moč, ki združuje znanje, osebo in predmet znanja. Jogiji in rišiji so jo odkrili in raziskali v meditaciji, da bi pomagali človeštvu. Pokazali so se jim tudi znaki sanskrtskega jezika, v katerem so napisane mantre. Vsak znak deluje na posamezno raven in silo v vesolju. Zato je učinek mantre, zapisane ali izgovorjene v sanskrtu, večji kot v prevodih v druge jezike. Sanskrt je (tako imenovana) pisava bogov – devanagari (deva- = božanstvo, -nagari = meščan).”

Poznamo splošne mantre, kot je kozmična vibracija “OM”. Običajno jo pojemo na začetku in ob koncu pranajame in meditacije, lahko pa jo ponavljamo tudi med meditacijo. Petje mantre “OM” je zelo priporočljivo za pevce in tiste, ki pri svojem delu veliko govorijo. Mantra “SO HAM” (so = jaz, ham = sem) se v nas spontano odvija ob globokem in umirjenem dihanju – “SO” je zvok, ki ga slišimo ob vdihu, in “HAM” ob izdihu. Učitelj joge – guru – nam lahko podeli osebno mantro, ki jo izbere glede na naše potrebe. Osebno mantro vadimo s pisanjem, glasnim izgovarjanjem ali petjem, šepetanjem in ponavljanjem v mislih, dokler nismo z njo tako prežeti, da se spontano ponavlja v našem umu ves čas tudi med spanjem. Z njo umirimo um. Pravijo, da je um odličen služabnik, pa slab gospodar. Z mantro ga obvladujemo, da nam služi pri vsakdanjih aktivnostih, ga usmerjamo po svoji volji in mu ne dovolimo, da bi nas vznemirjal.
V širšem smislu so mantre vse besede, saj ima vsaka beseda svojo vibracijo in delovanje. Z njimi lahko ustvarjamo mir, harmonijo, ljubezen, ali pa razdor, sovraštvo, nemir. Veliki učitelj joge Sri Dip Narajan Maraprabhdži je rekel: “Rane, zadane z nožem, se zacelijo, rane, zadane z besedami, pa se ne zacelijo nikoli.” Zato je tako pomembno, da kontroliramo svojo govorico in izbiramo prijazne, pozitivne besede.

Kako pomembno je pozitivno izražanje in poudarjanje pozitivnega, nam pove ugotovitev sodobnih psihologov, da spodbujamo tisto, čemur namenjamo pozornost. Zato so zlonamerna kritika, kritikastrstvo in obrekovanje tako uničujoči. Govorjenje, ki je polno kletvic, opolzkih besed, žaljivk in izraža jezo, sovraštvo, maščevalnost, aroganco, podcenjevanje, nas odbija, čeprav nekateri mislijo, da s tem izražajo svojo veljavo in moč. S tem v resnici izražajo samo svojo nekulturo in nespoštljiv odnos do drugih ter nizko samospoštovanje. Tako govorjenje potencira negativno in doseže ravno nasprotni učinek od harmonije, spoštovanja in sprejemanja, ki si jih vsi želimo.
To ne pomeni, da si moramo zatiskati oči pred negativnim. Vemo, da obstaja in da se v takšni ali drugačni obliki vsi srečujemo z njim. Razlika pa je v tem, kako se nanj odzivamo. S tem, da (upravičeno) pokažemo na negativno, smo namreč naredili šele prvi korak. Nekaj se bo spremenilo šele takrat, ko bomo našli pozitivno rešitev in jo tudi izpeljali. Če želimo od drugih dobiti najboljše, jih moramo opozoriti na njihove dobre lastnosti in jim pomagati, da jih izrazijo. S pohvalo, spodbujanjem in pozitivnim odnosom lahko dobesedno delamo čudeže.

Vsi bi radi bili cenjeni in o sebi mislili dobro. Kadar naredimo napako, se večinoma že sami po sebi slabo počutimo, zato nam negativen odnos okolice vzame še tisti preostanek energije, ki smo ga imeli, da bi lahko zadevo popravili. Veliko več dosežemo, če človeka, ki je naredil napako, pomirimo in mu damo vedeti, da ga zato nič manj ne cenimo in da verjamemo, da mu bo drugič bolje uspelo. Tako mu damo energijo in zagon, da se naslednjič bolj potrudi, morda poišče informacije, ki jih prej ni imel, ali izpopolni svoje spretnosti. Nihče se ni učen rodil in tisti, ki se nad drugimi zgražajo zaradi neznanja na nekem področju, pozabljajo, da je še ogromno znanja, o katerem se njim samim niti ne sanja, še najmanj pa o dobrih medosebnih odnosih in učinkovitem vodenju.

Karkoli počnemo in kjerkoli smo, zavedajmo se, da smo v osnovi vsi vibracija in da smo preko nje povezani z vsem okoli sebe. Vibracije, ki nas opredeljujejo kot individualno bitje, se širijo tudi izven naših telesnih meja in vplivajo na kakovost energije, ki nas obdaja. Zato ni vseeno, kakšne vibracije oddajamo. Harmonično in srečno življenje bomo dosegli, če bomo znali preprečiti negativnim vibracijam, da se nas polastijo in nam zagrenijo življenje.
Iz fizike je znan pojav, da se vibracije istih frekvenc potencirajo. Če zaigramo ustrezen ton, se bodo glasbene vilice tega tona odzvale nanj. Tako tudi mi s svojimi “vibracijami” sprožamo odziv sorodnih vibracij, nasprotne pa nevtraliziramo. Pozitivno naravnani se družijo s sebi enakimi in se izogibajo slabe družbe. Vojna je tako grozljiva prav zato, ker v splošni negativni atmosferi pride na dan vse najslabše v človeku. Za mir se ne moremo boriti z orožjem, ampak z razvijanjem miru najprej v sebi in potem v svoji okolici. Poznamo ljudi, kot so bili Nelson Mandela, Mahatma Gandhi, Martin Luther King in mnogi drugi, ki so nam pokazali, da se je vredno boriti za ideale s pozitivno energijo. “Naravnajmo” se torej nanjo z uporabo pozitivnih vibracij manter, molitev, hvalnic, bhadžanov (indijskih duhovnih pesmi) in vsega, kar vzbuja v nas pozitivna čustva. Tako bomo največ prispevali k temu, da bo ta svet boljši za vse.
________________________________________
* Paramhans Swami Maheshwarananda, Sistem Joga v vsakdanjem življenju, Harmonija telesa, uma in duše. DNM d.o.o., Novo mesto, 4. prenovljena izdaja, 2009: 398-399.

Dr. Vojka Bole-Hribovšek
www.karmaplus.net

Lepo je, če deliš:

O Avtorju

Uredništvo

Portal za zdrav način življenja.

Pusti sporočilo