Kislinsko bazično ravnovesje

0

V organizmu vsakodnevno potekajo kemijske reakcije, pri katerih nastajajo kisline in baze. Te reakcije so pri popolnoma zdravem človeku v ravnovesju. Porušeno kislinsko bazično ravnovesje pa poteka v smeri prevelike količine odpadnih kislin v telesu, kar lahko privede do raznih obolenj. Običajno je posledica slabih prehranjevalnih navad in nezdrave prehrane.

Naše telo deluje tako, da odpadne kisline do neke mere samo nevtralizira, ko pa je le-teh preveč, pride do zakisanosti. Ker je vsak organizem edinstven, se tudi količina kislih strupenih snovi v telesu razlikuje od posameznika do posameznika. Kakšno je stanje v našem organizmu, lahko ugotovimo tako, da izmerimo pH seča. Če je bazičen, imamo v organizmu ravnovesje pomaknjeno v smeri baz, kar je dobro, če je kisel, pa v smeri kislin. To pomeni, da je čas, da nekaj spremenimo, saj zaradi hrane, ki povzroča kislost, organizem začenja slabeti.

Kako pri počutju opazimo, da je naše telo zakisano? Utrujenost, glavoboli, pomanjkanje energije, slabo razpoloženje, motnje spanja, nemir, depresija, slabša odpornost organizma, nenehno zaprtje ali druge težave s prebavo, bolečine v mišicah in sklepih…vse to so lahko znaki, da se v našem organizmu tvori prekomerna količina škodljivih kislin. Stres in hiter način življenja, brez da si vzamemo čas zase, zakisanost organizma samo še povečujeta.

Posledica prevelike in dolgotrajne zakisanosti so sodobne civilizacijske bolezni, kot so putika, revma, migrena, osteoporoza, diabetes, zatekanje nog, bolezni srca in ožilja, bolezni zob, prebavne težave in alergije.

Živila, ki zakisajo, so preveč predelana živila, živalske beljakovine in koncentrirani ogljikovi hidrati. Kot pri marsikateri drugi težavi, ki je posledica nezdrave prehrane, je tudi tukaj pomembno, da uživamo čim manj predelanih ogljikovih hidratov (sladkorja in sladkih pijač), čim manj industrijsko predelane hrane (konzervirana hrana, jedi »iz vrečke« in druge vnaprej pripravljene jedi), čim manj ocvrte, mastne in beljakovinske hrane.

Hrana, ki deluje bazično, je sveža in nepredelana. Idealno bi bilo, če bi zaužili tri četrtine sveže hrane in eno četrtino kuhane. Nikoli naj se ne bi najedli do sitega. Odlični so sveže pripravljeni zelenjavni sokovi (še zlasti iz zelene zelenjave: blitva, brokoli, bučke, brstični ohrovt, zelena, zelje, vodna kreša, regrat; pa tudi cvetača, čebula, hren, ingver, paradižnik, redkev), sadje (predvsem agrumi, pa tudi banane, breskve, češnje, fige, dateljni, granatna jabolka, hruške, jabolka, grozdje, kivi, lubenice, melone), oreški (lešniki, mandeljni), stročnice (grah, soja), kalčki… Sadja in zelenjave naj ne bi uživali sočasno, ampak pri ločenih obrokih. Na kislinsko bazično ravnovesje blagodejno vplivajo tudi minerali, kot sta magnezij in kalcij, prebiotiki in probiotiki ter velika količina vode.

Tudi telesna aktivnost bo ravnovesje pomaknila v smer bazičnega, vendar je potrebno poudariti, da je pomembno, da smo pri izbrani vrsti aktivnosti ves čas v aerobnem območju in da izberemo šport, ki je primeren naši starosti, pripravljenosti in zdravstvenemu stanju.


Pripravila Urška Živko
www.avogel.si

foto: freedigitalphotos.net/images/view_photog.php?photogid=1982

Lepo je, če deliš:

O Avtorju

Uredništvo

Portal za zdrav način življenja.

Pusti sporočilo