Mleko za ali proti osteoporozi

0

Mnogo je ljudi, ki se upravičeno sprašujejo, ali posegati po mleku ali ne, ko govorimo o krepitvi naših kosti in zob. V zdravstvenih ambulantah in različnih medijih nas namreč zasipajo s priporočili, kako zdravo je mleko ali kako dobra je ta ali ona jed, kateri so dodali mleko za trdnost naših kosti.

V nadaljevanju preberite, ali je mleko res tako zdravo? Nam res lahko da prepotreben kalcij? Je vseeno, kakšno mleko in v kakšni obliki ga zaužijemo? Kaj pa predelava mleka?

Zakaj mleko (takšno ali drugačno), ne more narediti čudeža v smislu krepitve kosti…

Če ste eden tistih nesrečnežev, katerih okostje je začelo šibeti pod pritiski sodobnega načina življenja, ste verjetno ob obisku »kostnih« specialistov, ki so vas pospremili z goro receptov, slišali še toplo priporočilo: » … in uživajte veliko mleka ter mlečnih izdelkov, da boste s hrano prejeli dovolj kalcija za krepitev kosti.« Ob tem pa so vam verjetno pozabili povedati to, da ni skrivnost preprečevanja in zdravljenja osteoporoze le v zdravilih in dodajanju kalcija.
Enako pomembno, če ne še bolj, je tudi preprečevanje izgubljanja kalcija iz telesa. Namreč kalcij je pomemben mineral, ki se v telesu poleg gradnje kosti porablja tudi za nevtralizacijo kislih presnovkov. Če je teh kislih presnovkov veliko in smo v ti. stanju zakisanosti telesa, bo telo kalcij pospešeno črpalo tudi iz kosti. Če takšno stanje zakisanosti, ki je odraz za zdravje obremenilnega načina življenja, traja dolgo, je osteoporoza logična posledica. Torej samo dodajanje kalcija ne bo dovolj. Potrebno je telesu pomagati in ga razkisati, potem pa z zdravim načinom življenja vzdrževati kislo – bazno ravnovesje. To bo omogočilo, da se odtekanje kalcija iz kostnih zalog ustavi, saj se ne bo več v prekomernih količinah koristil za nevtralizacijo kislin v zakisanem telesu.
Torej ob upoštevanju dejstva, da je uživanje mleka in mlečnih izdelkov v najboljšem primeru lahko le mali delček rešitve problema, pa vseeno ostaja vprašanje kakšno mleko ali izdelke iz mleka uživati, če že? Tudi to namreč ni vseeno.

Sestava mleka…

Mleko naj bi uživali, ker vsebuje veliko kalcija, kajne? No številni raziskovalci pa so že davno sklenili, da mleko sicer vsebuje veliko kalcija, a vsebuje tudi veliko proteinov, ki vsebujejo aminokisline z žveplom. Te pa telo zakisajo, zaradi česar se mora aktivirati v telesu lasten kalcij, da jih nevtralizira. Končni seštevek je torej za telo prej neugoden kot ugoden. Mleko lahko torej po teh navedbah telesu vzame več, kot mu da. Ni pa nujno, da to velja za vse oblike mleka.

Kakšno mleko uživati…

Že res, da so uživanje »mleka« priporočali že v davnih časih pred nami, ampak ne kar vse povprek, kot to počno danes. Ko sedete pred televizijske sprejemnike, ste dobesedno bombardirani z oglasi, ki vam obljubljajo trdne kosti, če boste jedli njihov mlečni namaz, mlečno sladico, … pili mleko, mlečni napitek,… bogat s kalcijem!

Stoletja nazaj so kot dober vir rudnin in drugih za organizem vitalnih snovi priporočali – ne mleko – temveč sirotko, kisavo, kislo mleko in kefir! Torej mlečno kislinsko fermentirane izpeljanke iz surovega mleka. V Sibiriji tako na račun uživanja »mleka« doživijo vitalno in visoko starost, saj uživajo predvsem fermentirane mlečne izdelke, ki jih pripravljajo iz svežega in naravnega mleka. Takšni fermentirani mlečni izdelki pa organizmu ob težavah z osteoporozo koristijo na več načinov. Večajo sprejem kalcija iz hrane, saj krepijo ravnovesje črevesne flore, brez katere prav tako ni učinkovitega srkanja mineralov iz črevesja v telo. Spodbujajo razstrupljevalne procese in s kopico bazičnih elementov, ki jih vsebujejo zmanjšujejo zakisanost telesa. Torej, če se odločate ali uživati mleko ali omenjene mlečne izdelke, je nedvomno bolje kot po mleku, poseči po omenjenih mlečno kislinsko fermentiranih izdelkih.

Prebava mleka…

Zakaj bi vsi uživali mleko in mlečne izdelke, če pa ga telo nekaterih zavrača, ga ne more prebaviti ali pa jim celo škodi? Danes v Evropi namreč cca. 30 do 40 odstotkov ljudi ne more presnavljati mleka in je zanje zato tudi neprimerno živilo, čeprav naj bi ga po navodilu stroke in vsiljivih medijev uživali za krepitev kosti. Tudi tisti, ki se poglabljate v prehrano po krvnih skupinah, boste ugotovili, da je mleko odsvetovano vsem, ki imate krvno skupino 0 in A. V tem primeru raje posezite po rastlinskih različicah mleka, kot so npr. mandljevo, ovseno, riževo mleko. Velja pa omeniti, da je Alfred Vogel prav za takšne primere razvil prečiščeno, fermentirano, koncentrirano sirotko – Molkosan, ki ne vsebuje za telo problematične laktoze, beljakovin in maščob.

Vir mleka…

Verjetno se mnogi strinjate, ali pač ne, da je tudi sam vir mleka, ki ga uporabimo za uživanje ali pa predelavo v druge mlečne izdelke pomemben, ko govorimo o koristi za organizem ali za kosti. Kaj vse lahko mleko nosi s sabo, bomo lažje razumeli, če pomislimo na doječo mamico. Verjetno ste že slišali za primere, kako otročka zvijajo trebušni krči vsakokrat, ko se mamica pregreši z določeno hrano, ki otroku povzročijo krče.
Prav tako naša medicina dobro ve, da se presnovki antibiotikov, ki jih uživa doječa mamica, prenašajo z dojenjem na otroka in mu povzroče drisko in druge nevšečnosti.
Torej ni si težko zamisliti, kaj nosi v sebi mleko zdravih, v naravnih razmerah rejenih krav ali mleko krav, ki ne vidijo dnevne svetlobe, živijo pod stresom, na minimalni površini in se hranijo s silažo, briketi, hormoni, zaradi slabega imunskega sistema pa so večkrat deležne še antibiotikov…
Katero mleko bi torej raje pili? Če nam je tu vseeno, potem lahko računamo s tem, da poleg mleka lahko zaužijemo še kopico telesu škodljivih snovi, ki naše telo na dolgi rok zastrupljajo, zakisajo in seveda šibijo ne le naše kosti, temveč cel organizem. Če pa nam ni vseeno, pa nam pravilna izbira mleka utegne celo koristiti. Namreč zanimivo je dejstvo, da na antorpozofskih klinikah v Švici in Nemčiji, onkološke paciente terapevtsko hranijo s svežim nepredelanim mlekom od krav z rogovi iz biodinamičnih kmetij.

Predelava mleka…

Čeprav se glede na vse napisano recimo odločimo, da damo prednost le naravnim virom mleka in mlečnim izdelkom, pa se še vedno nismo izognili vsem potencialnim nevarnostim mleka, ki lahko naše zdravje rušijo medtem, ko mi mislimo, da ga krepimo. Surovo mleko ni isto kot predelano mleko – pasterizirano, homogenizirano, sterilizirano…. Tudi izdelki iz surovega mleka niso isti tistim iz predelanega mleka (pasteriziranega, homogeniziranega, steriliziranega mleka…). Zakaj ne? Danes obstaja kopica dokazov, da predelava mleka, kot je pasterizacija, sterilizacija, homogenizacija… mleko za nas naredi precej neuporabno in nam zato ne krepi zdravja, temveč nam lahko celo škodi.

Surovo mleko, seveda, če je od zdravih krav, rejenih pod naravnimi pogoji, je za naš organizem celo rahlo bazično. Ker vsebuje še vse lastne encime, ki jih običajno s segrevanjem uničimo, je tudi lažje prebavljivo. Vendar tako kot na vseh področjih, je bil tudi pri mleku interes kapitala večji od interesa zdravja ljudi, saj so dobičkoželjne industrije že pred sedemdesetimi leti začrtale smer predelave mleka. Tako danes na trgovinskih policah le s težavo najdete mleko in mlečne izdelke, ki ne bi imeli na embalaži navedenih vseh prej omenjenih načinov predelave. Najti surovo mleko, pa je prava redkost.

Kaj se torej s predelavo mleka zgodi? Če se osredotočimo le na prvi, danes dobesedno za mleko obvezen, način predelave mleka, boste videli, da razlage škodljivosti ostalih načinov predelave niti ne potrebujete. S pasterizacijo, ki je torej v današnji industriji mleka nujno zlo, naj bi uničili patogene bakterije, ki naj bi po mnenju znanstvenikov povzročale zdravstvene težave. Poleg njih pa uničimo tudi koristne probiotične bakterije, encime ter mnoge pomembne vitalne snovi v surovem mleku, s čimer mleko naredimo manj uporabno ali celo neuporabno za zdravje kosti oz. celotnega organizma. Mleko namreč postane po pasterizaciji težje prebavljivo, ker se uničijo encimi laktaze, potrebni za asimilacijo mlečnega sladkorja – laktoze, nadalje se uničijo encimi galaktaze, potrebni za asimilacijo galaktaze in se uničijo tudi pomembni encimi fosfataze, potrebni za resorpcijo dragocenega kalcija, zaradi katerega mleko sploh pijemo! Je potrebno o škodljivosti predelave mleka pisati še kaj več? Če vas kljub temu zanima več, so informacije na to temo na voljo v knjigi Resnice in zmote o osteoporozi.

Tekst: Adriana Dolinar
www.avogel.si

foto: Freedigitalphotos

Lepo je, če deliš:

O Avtorju

Uredništvo

Portal za zdrav način življenja.

Pusti sporočilo