Naravna glina

0

V stari Grčiji so pri zlomih udov uporabljali obveze, prepojene z glinastim blatom. Kneipp je vedno priporočal obkladke z glino in kisom. V Švici so pogosto pri tuberkulozi, terapevtsko uporabljali glino. Prsni koš so premazali z vročim glinenim blatom in ga pustili štiri ure. Včasih je taka terapija pripeljala do uspehov.

Sebastijan Kneipp je začel glino terapevtsko uporabljati in se z njo uspešno boril proti tuberkulozi, kugi in dizenteriji. Kmalu je dobil številne pristaše med pomembnimi zdravniki cele Evrope, zato gre prav njemu in nekaterim velikim imenom nemške naravne medicine pripisati, da se je ta brezoblična gmota prsti uveljavila tudi v novejšem času. Kuhn, Just, Felke in drugi, so glino uporabljali pri svojih naravnih terapevtskih postopkih. Pod vplivom berlinskega zdravnika Stumpfa, ki je glino v začetku tega stoletja uspešno uporabljal se je uporaba gline močno razmahnila.

Mnoga preprosta ljudstva so že pred tisočletji poznala glino tudi zaradi njenih lastnosti. Z  oblogami iz blata so Grki povijali zlomljene ude in jo skupaj z zelišči, uporabljali še na mnoge druge načine, Egipčani pa so z glino premazali mrtve, saj je kot naravni zaveznik uničevala škodljive snovi in varovala tkivo pred razpadanjem. Tudi bolne živali so mazali z mešanico gline in naravnega kisa ali jih premestili v hlev z glinastim blatom, kjer so nagonsko iskale glineno mesto. Francoske čete so se z glino branile pred črevesnimi obolenji, ruski vojaki med prvo svetovno pa sploh niso šli v bitko brez vrečke gline. (Vir:Glina zdravi)

NARAVNA GLINA

Oznaka GLINA je zelo splošno in obsega naravne mineralne zmesi, v katerih prevladujejo eden ali več mineralov iz skupine gline. Omenimo le nekaj najpomembnejših: KAOLONIT, ILLIT KLOROIT IN MONTMORILLONIT.

Izredno pomembna lastnost gline je absorbicija ali vpojna moč. Zaradi svoje vpojne moči lahko glina vsrka določene radioaktivne elemente in s tem čisti okolje v naši neposredni bližini. Glina deluje: protivnetno, antiseptično, protignojno, vpija škodljive snovi, pline, bakterije,…  Mikroskopsko drobna zrnca vežejo vodo in druge snovi v samo celično strukturo. Ko celice nabreknejo, vanje lažje prodirajo številni elementi in minerali. Glina vsrka vase vse negativne snovi, težke kovine in odvečne količine vode, zato že uporabljeno glino vedno zavržemo, saj so v njej nakopičene telesu škodljive snovi. Najdemo jo skoraj povsod v naravi, vendar jo moramo znati pripraviti.

VRSTA GLINE

Poznamo belo, sivo, rjavo, rdečo in zeleno glino. Barva gline je odvisna od zelo majhnih količin raznih primesi in stopnje oksidacije pri preperevanju. Izkušnje kažejo, da je glina tembolj aktivna, čim dlje je izpostavljena soncu, zraku in dežju.

GEOLOŠKA SETAVA GLINE

Silicij, magnezij, natrij, kalij, železo, kalcij,…

Vir: Bolus

Lepo je, če deliš:

O Avtorju

Uredništvo

Portal za zdrav način življenja.

Pusti sporočilo