Naravni pripravki, s katerimi lahko rastlinam pomagamo

0

V ekološkem kmetijstvu smo se prostovoljno in zavestno odrekli uporabi vseh kemijskih dodatkov, snovi za varstvo ali prehrano rastlin. Pomoč za naše rastline iščemo v sami naravi in naravnih pripravkih. V katalogih različnih K.O. najdemo veliko industrijsko narejenih pripravkov, ki jih je dovoljeno uporabljati v ekološki pridelavi.

Vendar so ti pripravki običajno dokaj dragi. Na manjših površinah si lahko pridelovalci pomagajo tudi z doma narejenimi pripravki iz rastlin, ki rastejo tako na vrtu, kakor v bližnji okolici kmetije.

Pri uporabi domačih pripravkov se moramo zavedati več stvari. Velika večina jih deluje preventivno, kar pomeni, da preprečujejo okužbe rastlin ali rastline okrepijo, da so same dovolj močne in so se sposobne varovati pred okužbami. Pripravki delujejo kontaktno, na svetlobi se njihovo učinkovanje hitro uniči. Zato jih moramo v času nevarnosti okužbe uporabljati redno, pogosto tudi vsake 3 – 5 dni. Pri tem moramo površino rastlinskih delov dobro omočiti.

Poznamo več načinov oz. pripravkov.

ZELIŠČNI IZVLEČEK

So najenostavnejši, dobimo jih tako, da sveže ali posušene rastlinske dele nekaj časa namakamo v hladni vodi. Kako dolgo jih namakamo, je odvisno od recepta, nikakor pa voda ne sme zavreti.

ZELIŠČNA BROZGA

Je pravzaprav tudi pri nas najbolj poznana, saj koprivno brozgo poznamo vsi. Sveže dele kopriv namakamo v vodi 24 ur, nato pa po nekaterih receptih vse skupaj za pol ure prevremo na zelo rahlem ognju. Ohladimo in precedimo. Taka brozga je lahko zelo koncentrirana in jo moramo za uporabo na rastlinah pogosto še razredčiti.

ZELIŠČNI ČAJ

Pripravimo enako, kakor čaj za ljudi, najpogosteje zelišča prelijemo z kropom in pustimo vse skupaj nekaj časa stati. Nato ohladimo in precedimo.

ZELIŠČNA PREVRELKA

Spoznali smo jo že v poglavju o naravnih gnojilih. Prevrelka pomeni, da rastlinske dele namočimo v vodi, posodo zapremo in damo na toplo. Tekočino večkrat premešamo, da pospešimo reakcijo in v tekočino dodamo potreben kisik. Ob razpadanju rastlinskih delov se tekočina prične peniti: zavre, zato jo imenujemo prevrelka. Po določenem času se tekočina preneha peniti, takrat jo precedimo in uporabimo.

Še na nekaj stvari moramo biti pri pripravi domačih pripravkov zelo pozorni, če želimo, da bodo učinkoviti.

1. Zelo pomembno je, da za pripravke uporabimo deževnico ali postano vodo. Tudi voda z vodnjakov je dobra, če ne vsebuje nitratov ali predvsem ostankov pesticidov, kar pa je v mnogih delih Slovenije žal že prisotno. Vodovodna voda vsebuje številne kemične snovi, na katere se lahko učinkovine iz zelišč vežejo in postanejo neučinkovite. Ravno iz tega razloga je pri uporabi postane vode zelo pomembno, da jo prelijemo iz posode, vendar ne povsem do konca. Pustimo tisto, vodo, ki je na dnu posode, vsaj 10 cm, saj so se na dno usedle vse te spojine, ki so v vodovodni vodi moteče.

2. Posoda, v katerih delamo pripravke, ne sme biti kovinska, saj kovina lahko še reagira in naš pripravek ne bo to, kar si želimo. Uporabimo pa lahko plastične ali steklene posode.

3. najbolj učinkoviti so pripravki iz sveže zeli. Zelišča lahko posušimo in jih uporabimo, pri tem seveda uporabimo manjšo količino (težo) zeli. Posušena zelišča so učinkovita le, če so bila pravilno posušena in hranjena. Sušimo pri zračni temperaturi, v senci, zelo ne trgamo pred sušenjem in drobimo pri shranjevanju. Hranimo pa jo v vrečkah iz naravnih materialov tako, da se zel v vrečki ne lomi. Hranimo v suhem in hladnem prostoru brez svetlobe, načeloma najdalj eno leto.

INSEKTICIDI

KOPRIVE

Pripravek za gnojenje iz kopriv smo že spoznali v poglavju o organskih gnojilih. Z razredčeno v razmerju 1:10 zalivamo po tleh in koreninah, uničila bo tudi koreninske uši, po rastlinskih delih pa škropimo s še bolj razredčenim pripravkom (vsaj 1: 20)

Koprivno brozgo pa uporabljamo za krepitev rastlin, z njo pa odganjamo tudi uši in pršice. 1 kg svežih rastlin tik pred cvetenjem ali pa 100 – 200 gr posušenih delov namočimo v 10 l vode. Škropimo po rastlinskih delih, ki so jih napadle uši, vendar deluje le na mlajše stadije uši, zato moramo škropljenja velikokrat ponavljati.

VRATIČ

Vratič najdemo vedno na zapuščenih zemljiščih, ki so bila nekoč obdelana. Z pripravkom iz vratiča moramo biti zelo previdno, saj je lahko strupen tudi za otroke in domače živali. Naredimo lahko prevrelko, brozgo ali čaj. Deluje na vse vrste žuželk. Kot zastirko ga uporabljamo proti polžem.

300 – 500 gr svežega cvetočega zelišča ali 30 gr posušenih rastlin namočimo v 10 l vode. Pozimi škropimo z nerazredčenim pripravkom, poleti škropimo z nerazredčenim pripravkom samo po tleh. Po rastlinskih delih ga razredčimo v razmerju 1 : 3. Za škropljenje po rastlinskih delih uporabljamo razredčen čaj.

Lahko ga pomešamo z presličnim čajem, mešanici pa dodamo še pest soli. Tak pripravek deluje na krompirjevo plesen.

PELIN

To grenko zelišče je lahko tudi odlična pomoč na vrtu. Pogosto ne vemo, kaj bi z njim, saj zraste v zelo velike rastline. Zaradi značilne sive barve je lahko tudi popestritev gredic z okrasnimi rastlinami, ob enem pa ga koristno uporabimo na vrtu. Kot zastirka deluje proti polžem.

Iz pelina lahko pripravimo prevrelko, brozgo ali čaj. Uporabimo 300 – 500 gr svežih rastlinskih delov ali 30 gr posušenih rastlin in 10 l vode.

Nerazredčeno prevrelko uporabimo za predspomladanska škropljenja, deluje proti ušem, pršicam in rji. Poleti uporabljamo čaj, razredčen v razmerju 1: 3, deluje pa tudi na gosenice, uši, mravlje.

Odcejenih rastlinskih delov ne dajemo na kompost, saj prežene deževnike.

PARADIŽNIK

Ni samo zelo okusna zelenjadnica, ampak lahko njegove dele uporabljamo tudi kot pomoč proti škodljivcem na vrtu. Ker prav gotovo ne bomo uničevali tistih rastlin, ki jih imamo na vrtu posajenih kot zelenjadnico, lahko izkoristimo kompostni kup, na katerega posejemo kar seme plodov, ki smo jih pojedli v prejšnjem letu, seme pa shranili. Posejemo na gosto, saj bomo rastline kosili ali rezali. Ker se odlično obraščajo, bodo koristne dalj časa.

Dve pesti zmečkanih rastlinskih delov za dve do tri ure namočimo v 2 l vode. Deluje na gosenice, metulje in tudi bolhače. Vendar moramo pripravek uporabljati vsak drugi dan.

RABARABARA

Rabarabara je rastlina, ki jo vedno umeščamo nekje vmes med zelišča in zelenjavo. Na vsakem kmečkem vrtu najdemo to veliko in tudi dekorativno rastlino. Za vse, ki bi jo želeli imeti, naj povem, da potrebuje cel kvadratni meter prostora, najbolje na sončnem in odcednem mestu. Lahko jo damo tudi na okrasno gredico s trajnicami.

Za našo prehrano so uporabni samo peclji, saj so sami listi rabarbare strupeni. Užitno in primerno kiselkasto je obeljeno steblo teh listov, ko je dolgo cca 40 cm. Iz stebel kuhamo kompot, meni sami je najbolj prijeten, če je kombiniran z drugim sadjem, ki je presladko: na primer hruškami.

Liste rabarbare pa lahko uporabimo tudi kot insekticid na našem vrtu. 1 kg zelenih delov (brez stebel) damo v 5 l vode in po vrenju kuhamo še 5 – 10 min. Odcedimo in z mrzlim zavretkom škropimo ali zalivamo po napadenih rastlinah, ki so jih napadle gosenice ali uši. Deluje pa tudi na čebulno, korenjevo ali porovo muho.

Listi so tudi odlično sredstvo za zastiranje tal ali pa organska masa za kompostiranje, saj vsebujejo veliko rudninskih snovi, ki jih rastline potrebujejo.

PRAPROT

Gozdna in orlova praprot sta zelo koristni rastlini na ekološkem vrtu. Kot zastirki varujeta rastline pred polži.

Pripravek lahko pripravimo kot prevrelko ali kot brozgo. Uporabimo 1kg svežih ali 100 gr posušenih rastlin in 10 l vode.

Pripravek lahko uporabimo tudi za zimsko škropljenje rastlin proti kaparjem in ušem, takrat ga ne razredčimo.

Spomladi jo uporabljamo razredčeno in deluje proti ušem. Poleti je ne redčimo več, deluje pa tudi proti rjam. Škropimo po tleh in po rastlinah. Ker vsebuje tudi kalij, z njo ob enem dodajamo tudi ta vrtninam zelo potreben element.

KAPUCINKE

Ta lepa cvetlica je neobhodna na vsakem vrtu. Preganja talne škodljivce, naredi veliko listne mase, tako da je koristna tudi kot zeleno gnojenje. Kot takšna tudi razkužuje zemljo. Kot dober sosed kapusnicam preganja metulje, krompirju pa koloradskega hrošča. Cela rastlina je tudi užitna: listi kot pikantna špinača, cvetovi v solati, plodove pa vlagamo v kis.

Za uporabo na vrtu nabiramo liste ali mlade poganjke. Naložimo jih v posode, ki prenesejo vročino in niso iz kovine. Prelijemo z vrelo vodo le toliko, da jih pokrijemo, ne smejo plavati. Pustimo stati 10 – 15 minut. Nato precedimo in stisnemo maso. Koncentrat hranimo v temnih posodah na hladnem in temnem. Deluje proti listnim ušem in koloradskemu hrošču. Tudi bolhač in gosenice ga ne marajo.

KORENJE

Kot vrtnina v mešanem posevku odganja čebulno muho. Lahko pa podoben učinek dosežemo z rednim zalivanjem s korenčkovim čajem. Potrebujemo 50 gr rastlin z listi in cvetovi z 1 l vode. Zelišče prelijemo z vročo vodo in vse skupaj obvezno prekrijemo, da se ohladi. Zalivamo z nerazredčeno tekočino redno, saj vonj, ki ga oddaja eterično olje, odganja škodljivca.

FUNGICIDI

NJIVSKA PRESLICA

Vsebuje veliko kremenčeve kisline, zato deluje preventivno proti glivičnim obolenjem, pa tudi pršice se bodo držale stran od naših rastlin. Najpogosteje jo uporabljamo proti pepelastim plesnim. Z njo škropimo redno, vsak teden in sicer v sončnih in jasnih dnevih, najbolje zjutraj. Če pa so rastline že obolele, potem škropimo trikrat v treh dneh. Ratline moramo dobro omočiti.

Koprivno in preslično brozgo lahko zmešamo in uporabljamo skupaj.

1 kg svežih ali 150 gr posušenih rastlin namakamo v 10 l vode 24 ur. Nato pripravek še kake pol ure kuhamo, vendar v manjši količini uporabljene vode, vendar ne sme zavreti. Kasneje dodamo še preostalo vodo. Precedimo in uporabimo ohlajen pripravek. Običajno ga je potreb no razredčiti v razmerju 1: 5.

POZOR: uporabna je samo njivska preslica, ki jo najdemo na poljih in v obcestnih jarkih. Nabiramo cela zelena zelišča, najbolje v avgustu, ko so najbolj razvita.

ČEBULA in njene sorodnice

Čebula in ostale čebulnice so pravzaprav zdravilne rastline, čeprav jih mi uporabljamo samo v kulinariki. Zato rastlinskih delov – listov in čebul, ki jih ne bomo uporabili, ker jih je napadla in poškodovala muha, ki so gnili ali kako drugače poškodovani, ne mečemo stran, lahko jih posušimo in iz njih naredimo zelo koristen pripravek.

500 gr posušenih listov in čebul česna, čebule in nekaj več pora, uporabimo pa lahko tudi grmičasti česen, drobnjak ali šopasto čebulo, namočimo v 10 l vode. Pustimo na soncu, da prevre. Uporabimo razredčeno prevrelko (razmerje 1 : 10). Deluje na glivične bolezni: plesni in bakterijske bolezni. Dodamo lahko tudi pest ribezovih listov.

Iz ČEBULNIH LUSKOV lahko pripravimo tudi brozgo. 20 – 50 gr luskolistov namočimo v 1 l vode in pustimo namakati 4 – 7 dni. Deluje tudi proti škodljivcem.

Iz NAREZANE ČEBULE ALI ČESNA pa lahko pripravimo tudi čaj: potrebujemo75 gr sesekljanih delov in 10 l vode. Uporabimo nerazredčen pripravek.

DROBNJAK

Iz listov drobnjaka pripravimo čaj, enostavno jih prelijemo z vrelo vodo in ohladimo. Uporabljamo redno dva do trikrat na teden. Prežene plesnobe, tako s kumaric, kakor s paradižnika, paprike in jajčevca.

BALDRIJAN

Ni samo zdravilno zelišče, čaj iz posušenih baldrijanovih cvetov deluje vzpodbudno za zemljišče, kompost, krepi rastline predvsem v mrzlem in hladnem vremenu, deluje tudi na glivične bolezni, predvsem plesni in škodljivce. Z njim zalivamo setve, da vzpodbujamo kaljenje rastlin.

Cvetove zmešamo z malo vode v gosto maso: uporabimo kuhinjske mikserje ali sekljalnike. Ko je vse skupaj dobro zdrobljeno, precedimo skozi gosto gazo ali podobno blago. Koncentrat shranimo v temnih stekleničkah v hladnem in temnem prostoru.

Za uporabo kapnemo v 1 l vode kapljico ali dve koncentrata cvetov. Uporabimo toplo vodo, koncentrat pa vanjo počasi vmešamo (mešamo do 15 minut).

Tak pripravek je zelo uporaben tudi, če je rastline poškodoval pozen spomladanski mraz. Takoj jih poškropimo s tem pripravkom.

BEZEG

Tudi bezeg je zelo uporaben, v naravi ga najdemo zelo veliko. Z listi zastremo tla in polži kar izginejo z našega vrta.

Iz listov naredimo prevrelko, uporabimo 1 kg listov na 10 l vode. Nerazredčeno vlivamo v jame voluharjev in krtov, da jih preženemo z našega vrta.

Fungicid, ki prežene mnoge glivične bolezni naredimo tako, da zmešamo 250 gr listov in 500 ml vode, dobro zmešamo nato pa maso stisnemo in precedimo. Razredčimo z 500 ml tople vode, ki smo ji dodali nekaj kapljic detergenta za posodo. Škropimo nerazredčeno, ko se pojavi nevarnost za nastanek bolezni.

KAMILICA

Če ste mislili, da je kamilični čaj samo za nas, ste se zmotili. Tudi rastlinam lahko pomaga.

Za uporabo na vrtninah je primeren povsem isti čaj, kot ga skuhate za svojo družino. Uporabimo ga tudi za razkuževanje semena, predvsem križnic in metuljnic. Pri tem uporabimo tople čaj, temperatura naj bo cca 30 oC. Namakamo 15 – 30 minut.

Iz kamiličnih cvetov lahko naredimo tudi brozgo: 1 dobro pest cvetov na liter vode pustimo stati 12 – 24 ur. Nato stisnemo maso in jo precedimo preko gaze ali krpe. Uporabljamo razredčeno 1: 5 po rastlinah ali po tleh. Deluje krepčilno za rastline, zmanjšuje pa tudi napade plesni.

REGRAT

Tudi regrat je lahko spomladi okusna solata, iz cvetov z listi pa lahko naredimo koristne pripravek za vrtne rastline. Uporabimo lahko prevrelko ali čaj. Za 10 l vode potrebujemo 1,5 – 2 kg svežih rastlin s cvetovi in pustimo na toplem, da se tekočina preneha peniti. Večkrat premešamo.

Spomladi in jeseni uporabljamo nerazredčeno, za manjše rastline pa razredčimo v razmerju do 1 : 5, preizkusimo koliko je potrebno razredčevati. Pripravek krepi rastline, rastline so močnejše, gostejše in odpornejše, plodovi pa čvrstejši in ne pokajo.

Čaj lahko naredimo iz suhih ali svežih rastlin po istem receptu, le da zelišča prelijemo z vrelo vodo in pustimo nekaj časa stati. Suhe zeli potrebujemo 150 – 200 gr za 10 l vode.

HREN

Hren je neobhoden ob večjih praznikih, vsaj pri nas na štajerskem je tako, za veliko noč pa prav povsod po Sloveniji. Je zanimiva vrtnina, ki pa je lahko, če ne ravnamo pravilno tudi zelo zoprn plevel.

Kako pa jo lahko izkoristimo v boju z težavami na vrtu.

Uporabimo ga lahko kot čaj ali kot brozgo.

Za čaj drobno sesekljamo okoli 500 gr listov in 1 l vode. Redno mešamo z leseno kuhalnico 15 minut. Odcedimo in shranimo: sedaj že vemo v temne stekleničke v hladnem in temnem prostoru.

Razredčena tekočina v razmerju 1 : 1 do 1: 5 je odlična v boju proti zeleni plesni in moniliji (jagode, solata, koščičasto sadje).

Pripravimo lahko tudi prevrelko, za katero potrebujemo 300 gr rastlinskih delov: listov in cvetov za 10 l vode. Ko se tekočina preneha peniti, precedimo. Uporabimo podobno kot čaj, ni pa potrebno redčiti.

OGNJIČ

Tudi ta enoletnica je neobhodna na zelenjavnem, vrtu. Ima veliko funkcij, tako za zdravje rastlin, rodovitno in zdravo zemljo, kakor seveda tudi za naše zdravje. Iz rastlin pa lahko naredimo tudi odličen pripravek, s katerim lahko krepimo naše rastline, da ostanejo zdrave.

Z pripravo prevrelke (1kg rastlin na 10 l vode) uporabimo celo rastlino z listi, koreninami in cvetovi vred. Zalivamo z razredčeno tekočino v razmerju 1: 10.

RMAN

Najdemo ga na mnogih travnikih, cveti v juliju. Cvetove nabiramo, saj so odlični tudi za zimske čaje, kadar imamo težave z želodcem. Uporabimo pa ga lahko tudi proti glivičnim boleznim na rastlinah. 20 gr posušenih cvetov prelijemo z litrom hladne vode in pustimo stati 24 ur. Precedimo in razredčen pripravek (1 : 10) in uporabimo.

ŽAJBELJ

Uporabljamo žajbljev čaj, takšen, kot preganja tudi naše težave z grlom in kašljem. Je zelo močan pripravek, ki uniči tudi koristne glivice v tleh, zato ga za tla uporabimo samo v primeru, ko nam rastline redno propadajo zaradi talnih glivic. Uporaben je tudi ob napadu krompirjeve ali solatne plesni. Namesto čaja lahko uporabimo eterično olje. Narediti moramo emulzijo, zato dve do tri kapljice damo v zelo malo vode in dobro premešamo, da se raztopi, nato počasi dodajamo preostalo vodo. Dve do tri kapljice so dovolj za 2 litra vode.

MLEKO

Ta za otroke neobhodna pijača nam lahko odlično pomaga tudi v boju z glivicami plesnivkami in celo ušmi.

Recept je zelo preprost: uporabimo polnomastno, po možnosti nepasterizirano mleko in ga zmešamo z vodo v razmerju 1 : 1. Domače, polnomastno mleko lahko zmešamo tudi v razmerju 3 dcl mleka in 7 dcl vode. Uporabna je tudi sirotka. Za paradižnik, papriko, jajčevec in kumare lahko namesto vode uporabimo kamilični čaj. Redno škropimo: enkrat tedensko ali celo bolj pogosto v času, ko je nevarnost za plesni na rastlinah največja. Škropimo tudi fižol ko se pojavijo fižolove uši.

PRIPRAVEK IZ SODE BIKARBONE

Deluje kot fungicid in preganja težave z glivicami pegavosti, plesnivk in pepelaste plesni. Uporabimo ga lahko tudi, ko plesni že napadajo naše rastline.

Potrebujemo 1 veliko žlico sode bikarbone,, ki jo zmešamo dvema in pol žlicama rastlinskega olja. Dodamo 3,8 litra vode in nekaj kapljic detergenta za posodo. Vse skupaj zelo dobro premešamo in s pripravkom dobro omočimo rastline.

JABOLČNI KIS

Lahko uporabimo za različne pegavosti na listih – tudi na vrtnicah. Z velike žlice 5 % kisa zmešamo z 3 litri vode in škropimo po prizadetih rastlinah.

Prav gotovo obstaja še več pripravkov, saj je v naravi skoraj vse uporabno tudi v boju s težavami na rastlinah. Zelo veliko receptur imajo prav gotov biodinamični vrtnarji, pri nas delujejo v društvu Ajda.

Naravni pripravki so učinkoviti, vendar ne pričakujte od njih čudežev. So samo dodatna pomoč, da rastline ostanejo zdrave, oziroma v začetku napada bolezni ali škodljivcev. Pravzaprav so bolj namenjeni obrambi rastlin preden se jih težave v resnici lotijo.

Vsi delujejo dotikalno, kar pomeni, da se morajo škodljivca dotakniti ali da naredijo nekakšen nevidni plašč, ovoj na listni površini, da same glivice ne morejo prodreti v rastlino in ji škoditi. Ta plašč moramo zato pogosto obnavljati, insekticide pa uporabljati večkrat zapored.

Prvo pravilo je torej, da jih v času, ko so rastline v največji nevarnosti, to pa je v času, ko je v zraku veliko vlage, ko so padavine redne, ob enem pa so temperature nekje okoli 25 oC, redno uporabljamo, tudi vsake tri dni. Tudi po vsakem močnejšem dežju je potrebno pripravke obnoviti.

Morske alge

V trgovinah se iz leta v leto pojavlja tudi vse več krepčilnih pripravkov, s katerimi lahko pomagamo rastlinam, ko so v stresu. Ti pripravki jim omogočijo, da lažje prenašajo stresne situacije in da, ko že pride do poškodb zaradi mraza, toče ali česa drugega, rastline te poškodbe čim prej same sanirajo in odpravijo. To so pripravki, ki so jih za nas pripravili iz morskih alg. Ti pripravki niso škropiva, nimajo karenčne dobe, zato jih je zelo priporočljivo uporabljati v neugodnih vremenskih razmerah, če nimamo časa, da bi jih pripravljali sami.

Žal so pripravki, ki rastline okrepijo, veliko manj reklamirani, kakor škropiva in umetna gnojila, zato jih večinoma ne poznamo. Vprašajte po njih v trgovinah, kadar veste, da se vaše rastline ne počutijo najbolje. Dobro jih je vedno imeti doma v rezervi, tako da jih po nastanku škode zaradi mraza ali toče, lahko takoj uporabimo.

Nikoli pa ne smemo pozabiti, da so lahko tudi zeliščni pripravki zelo močni, zato jih ne smemo uporabljati za vsak slučaj in kar na pamet, ampak samo takrat, ko so rastlinam resnično potrebni. Tudi zeliščni pripravki lahko namreč pri pretirani uporabi delujejo tudi na koristni živi svet, tako v tleh, kakor nad njimi. Tako na primer žajbljevi pripravki delujejo na glivice, vendar uničijo tudi koristne glivice v tleh, zato ga uporabljamo samo takrat, ko imamo resnično opravka s škodljivimi talnimi glivicami ali je naše rastline že napadla plesen.

kmetijski-zavod.si

Lepo je, če deliš:

O Avtorju

Uredništvo

Portal za zdrav način življenja.

Pusti sporočilo