Nasvet Alfreda Vogla: Se želite to zimo znebiti prehladnih bolezni?

0

Preprečite pomanjkanje vitaminov in kalcija!


Tudi Alfred Vogel je poudarjal, da je zdrav način življenja osnova za dobro odpornost. Zato je logično, da pretirano izrabljanje naših moči, vsakič, ko ne upoštevamo zdravega načina življenja, pripelje tudi do izrabljanja zalog vitaminov in mineralov – zlasti kalcija.

Posledice tega so znane. Zaradi primanjkljaja vitalnih snovi je naša odpornost slabša, zaradi česar smo lahka tarča virusov prehlada ali gripe. Bodi torej pozorni na pojav utrujenosti, ki je že lahko pokazatelj takšnega primanjkljaja in ukrepajte. Prav tako, če že morate prekomerno izkoriščati svoje sile, popazite vsaj na to, da telesu nudite večjo preskrbo z vitamini in kalcijem kot sicer.

Pomoč torej lahko poiščite v hrani bogati s kalcijem.

Od zelenjave si vsak dan zagotovite korenje. Liste in stebla kolerabe uporabljajte, dokler so vam le na razpolago. Kalcija je dosti tudi v zeleni, repi in različnih sadežih. Več pojejte fig, rozin, orehov, mandljev in jedrc pinjole. Ti vam omogočajo, da lažje zdržite čez zimo. Dokler vrtov ne prekrije sneg, ste preskrbljeni z peteršiljem in krešo. V obeh je obilje vitamina B12 za dobro kri. Krešo prav tako lahko posejete v lonček ali zabojček in jo postavite na sončno okno. Ker hitro klije, je imejte dovolj za vso zimo. Ko je zmanjkuje, jo ponovno zasejte. Dober zalogaj kalcija lahko pripravite tudi sami, ko zelju, ki ga kisate, dodate čisti prah jajčne lupine ali ostrigarjev. Razmerje: 1 kg zelja, 1 jušna žlica prahu.

Tudi hrana bogata z vitaminom A in C je pomembna.

Prvega je obilje v maslu, ribjem olju, regratovih listih (še vedno jih najdete na travnikih, mladostnega videza, kot bi bila zunaj pomlad), koprivah (če ste jih pridno rezali čez leto, imajo tudi zdaj še vedno obilje poganjkov), zelenem peteršilju, brstičnem ohrovtu in korenju. Vitamin A pa najdete tudi v marelicah, dateljnih in šipku. Te primerjave vsebnosti vitamina A bodo vesele zlasti mlade mamice, ki želijo otrokom ponuditi naraven vir vitamina A. V 1 g materinega mleka je 2 do 5 IE, v soku črnih ribezovih jagod je 3 do 5 IE, v presni šipkovi mezgi pa je celih 60 do 100 IE vitamina A!

Glede dnevnih potreb po vitaminu C se še vedno strokovnjaki niso zedinili. V spodnji tabeli je seznamu živil bogatih z vitaminom C, pripisan dnevni vnos v gramih, če vzamemo, da odrasli potrebujejo nekje 75 do 100 mg, otroci pa polovico manj vitamina C. Če ga torej želite zaužiti več, povečajte količino dnevnega vnosa omenjene hrane. Seveda je potrebno tudi upoštevati, da so količine vitamina C v živilih nihajoče; več ga je v sveži hrani, v marmeladah, mezgah z manj sladkorja, itd.. Seveda lahko kombinirate tudi manjše količine različnih jedi na dan itd.

Hrana bogata z vitaminom C (Količina hrane potrebne za dnevni vnos vitamina C)
Jagode rakitovca ali presna mezga rakitovca – 12 g
Zrele šipkove jagode ali rdeča šipkova mezga-  20 g
Črne ribezove jagode – 70 g
Ohrovt v solati – 120 g
Rdeče jagode – 170 g
Solate oz. špinače – 120 g
Zeljna solata ali kislo zelje – 200 g
Regrat – 300 g
Krompir v oblicah (neolupljen) – 500 g


Tekst priredila iz knjige Ljudski zdravnik: Adriana Dolinar
www.avogel.si

foto: freedigitalphotos.net/images/view_photog.php?photogid=151

Lepo je, če deliš:

O Avtorju

Uredništvo

Portal za zdrav način življenja.

Pusti sporočilo