Otroci in pesticidi – strokovnjaki opozarjajo

0

Otroci so še posebej občutljivi na škodljive učinke pesticidov. Znanstveniki ocenjujejo, da naj bi bili otroci v prvih petih letih življenja izpostavljeni vsaj polovici vseh pesticidov.

Kakšne so posledice in kako lahko obvarujemo otroke pred pesticidi?

Pesticidi so sredstva, ki se uporabljajo za uničevanje škodljivcev. Lahko so kemična, biološka (virusi, bakterije) ali mehanska. Glede na to, katere vrste škodljivcev uničujejo z njimi, ločimo med pesticidi za zatiranje insektov (insekticidi), rastlin (herbicidi – za zatiranje plevela), gliv (fungicidi), živali (rodenticidi – za zatiranje glodavcev), mikroorganizmov (algicidi – za zatiranje alg). Najbolj pogosto se izraz pesticidi uporablja za kemična (fitofarmacevtska) sredstva, kamor sodijo insekticidi in herbicidi. Pesticidi so strupeni, zato je njihova uporaba časovno in količinsko omejena. Škodljivi so tako za okolje kot za ljudi.

Med najbolj poznanimi insekticidi so organoklorini (npr. DTT), ki so zelo strupeni in jih zato uporabljajo le redko, organofosfati in karbamati. Organofosfati, pa tudi karmabati, delujejo na pomemben encim (acetilholin-esterazo), ki pri insektih povzroči nenehno sproščanje živčnih impulzov, kar oslabi in nato paralizira škodljivca. V uporabi je veliko herbicidov, npr. triazini (mednje sodi atrazin, ki je danes v EU prepovedan), ureaze (diuron), kloroacetanilidi (alaklor)…

Zakaj so ravno otroci tako zelo občutljivi na strupene pesticide?

Strokovnjaki opozarjajo

Tudi majhne količine pesticidov so nevarne!
Kaj lahko naredimo za zaščito otrok pred škodljivimi učinki pesticidov?

Otroci najpogosteje zaužijejo pesticide s hrano (sadje, zelenjava, meso in mesni izdelki), z njimi pa pridejo v stik zaradi uporabe kemičnih sredstev v gospodinjstvu in pri kmetovanju (tudi vrtičkarstvu). Nekateri pesticidi prehajajo iz matere na otroka med nosečnostjo (prek popkovnice), pa tudi po rojstvu (izločajo se v materino mleko).

Zakaj so ravno otroci tako zelo občutljivi na strupene pesticide?

Otrokovi notranji organi se še razvijajo in rastejo. Celice v fazi razmnoževanja so mnogo dovzetnejše za škodljive učinke. Posledica stika s strupenimi pesticidi so lahko neželene spremembe dednega materiala, t. i. mutacije. Otroci glede na svojo telesno težo pojedo in popijejo relativno več kot odrasli, zato je tudi količina zaužitih pesticidov na enoto telesne teže prevej večja. Otroci so s svojim načinom življenja in vedenja pogosto bolj izpostavljeni pesticidom v njihovem neposrednem okolju, saj se igrajo na tleh, na kemično obdelani travi, so v stiku z zemljo… Otroški imunski sistem ni še v celoti razvit in veliko hitreje oslabi kot imunski sistem pri odraslem človeku. Tudi sistemi razstrupljanja so v otroškem telesu še v fazi razvoja, torej še ne delujejo optimalno, zato se lahko pesticidi kopičijo v telesu, ker jih telo ne izloča ustrezno.

Glavni vir pesticidov pri otrocih so konvencionalno pridelana živila!

Znanstveniki univerze Emory v ZDA so leta 2008 ugotovili (Lu C s sodelavci, Eviron Health Persp. Jan 2008) , da se pri otrocih, ki uživajo konvencionalna živila, v telesu kopičijo pesticidi (organski fosfati). Če pa spremenijo prehranjevalne navade in začnejo uživati ekološka živila, se to kopičenje zmanjša pod merljivo vrednost. Raziskava je pokazala, da so eden glavnih virov pesticidov pri otrocih konvencionalno pridelana živila.

Strokovnjaki opozarjajo

Raziskovalci že dolgo časa opozarjajo, da kronična izpostavljenost majhnim količinam nekaterih pesticidov povzroča pri otrocih neželena zdravstvena stanja. Tudi WHO, Svetovna zdravstvena organizacija, poroča, da je več kot 30 % otroških bolezni posledica okoljskih dejavnikov, med katerimi imajo svojo vlogo tudi pesticidi. Vedno več raziskav to nedvoumno dokazuje. Z epidemiološki raziskavami na celotnih populacijah ugotavljajo povezave med dejavniki okolja in nekaterimi zdravstvenimi stanji.

Verjetnost, da bodo pesticidi negativno učinkovali na otroke, se poveča, če so jim izpostavljeni v zgodnjem otroštvu. Najbolj pogosto vplivajo na razvoj astme, levkemije in nekatere oblik motenj v sposobnosti učenja. V zadnjih letih se povečuje večina bolezni, ki so lahko posledica škodljivih učinkov pesticidov, kar je povezano s povečano uporabo kemičnih sredstev, tudi pesticidov.

Pesticidi lahko povečajo dovzetnost za nekatere vrste raka (najpogosteje za levkemijo in raka na možganih), ker oslabijo imunski sistem, zaradi česar ta ni več sposoben prepoznati in učinkovito opraviti z rakavimi celicami. Govorimo o kemično-povzročeni imunski supresiji. Raziskave kažejo, da se pri otrocih, ki živijo v gospodinjstvih, v katerih uporabljajo veliko pesticidov, večkrat pojavi levkemija in rak na možganih.
Pesticidi so tudi posredno nevarni za ljudi, saj škodljivo vplivajo na okolje: zmanjšujejo biološko raznovrstnost, prispevajo k zmanjševanju opraševanja, uničujejo življenjski prostor živali (npr. ptic) in grozijo ogroženim vrstam.

Tudi majhne količine pesticidov so nevarne!

Maja 2010 so bili v priznani znanstveni reviji Pediatrics objavljeni rezultati raziskave (Bouchard MG s sodelavci, Pediatrics. May 2010) , ko so znanstveniki pri 1.139 otroci_in_pesticidi3otrocih, starih od 8 do 15 let, proučevali povezavo med hiperaktivnostjo z motnjami pozornosti in količino pesticidov (organofosfatov). Ugotovili so, da so tisti otroci, pri katerih so v urinu izmerili veliko količino organofosfatov, precej bolj pogosto hiperaktivni z motnjami pozornosti (ADHD – attention deficit hyperactivity disorder). S tem so znanstveniki univerze Harvard v Bostonu prvič dokazali, da na zdravje otrok ne vpliva škodljivo le povečana izpostavljenost pesticidom, temveč tudi, če otroci redno uživajo take količine pesticidov, ki so sicer v zakonsko dovoljenih mejah. ADHD je najbolj pogosta nevropsihična bolezen otrok, v EU ima to bolezen več kot 100 milijonov otrok. Približno 15 % teh otrok ima težave zaradi ADHD tudi kasneje, ko odrastejo. Prepoznavanje in zdravljenje ADHD stane EU letno vsaj 46 milijard evrov.
Večina bolezni, ki so lahko posledica škodljivih učinkov pesticidov, se v zadnjih letih povečuje, kar sovpada s povečano uporabo kemičnih sredstev, tudi pesticidov.

Kaj lahko naredimo za zaščito otrok pred škodljivimi učinki pesticidov?

Otroci naj uživajo ekološko pridelano hrano. Sadje in zelenjavo, še posebej konvencionalno pridelano, temeljito operemo in, če je mogoče, olupimo. Zmanjšajmo količino konvencionalnega mesa in mesnih izdelkov, še posebej tistih, ki vsebujejo več maščobe. Meso je živilo, v katerem je lahko veliko pesticidov, če so živali krmljene s kemično obdelano krmo. V mesu so pesticidi vgrajeni v mišično tkivo. Več pesticidov je v mastnih delih mesa in v mastnih izdelkih. Izpostavljenost pesticidom lahko zmanjšamo tako, da v gospodinjstvu ali v kmetijstvu oziroma pri vrtičkarstvu čim manj uporabljamo kemična sredstva.

Vir: www.zps.si

Lepo je, če deliš:

O Avtorju

Uredništvo

Portal za zdrav način življenja.

Pusti sporočilo