Pozabljene skrivnosti Sibirije

0

Sibirski bor (Pinus Sibirica) spada v družino borov. Ljudsko poimenovanje "Kedr", ki ga uporabljajo prebivalci Sibirije je razlog, da se uporablja tudi ime sibirska cedra, vendar Pinus Sibirica ne spada med cedre.

Sibirski bor raste v divjih hribovitih območjih Sibirije, ki zaradi neposeljenosti in odsotnosti industrije ter človeka v določenih predelih ostaja eden izmed ekoloških biserov našega planeta. Zaradi izredno dolgih zim in težkih pogojev preživetja domačini skrbijo za sonaraven in neinvaziven odnos do gozdov. Drevesa ne utrpijo škode zaradi eksploatacije povzročene s pobiranjem plodov za naše izdelke. Pri pridelavi se uporabljajo starodavni recepti v strogih pogojih kasnejše predelave, v skladu z napotki sodobne znanosti.

Gozdovi Zgornje Altajske republike slovijo kot eno izmed najbolj ekološko neoporečnih področjih planeta.

Les Sibirskega bora velja za nekaj posebnega, nekaj svetega, z veliko človeku prijazne energije.

Je izredno mehak za obdelavo in celo zelo cenjen gradbeni material. Nekoč so iz cedrovine gradili ladje, pohištvo, ter ga uporabljali za dekorativni dodatek k drugim vrstam lesa pri pohištvu. Danes v Sibiriji, kjer so pretežno cedrovi gozdovi, še vedno vidimo hiše zgrajene iz cedrovine. Prebivalci Sibirije izdelujejo iz cedrovine različne posode, čebre, ki so namenjeni predvsem za razna mikrobiološka sporna živila, kamor sodijo predvsem mleko in mlečni izdelki, saj cedrov les popolnoma uniči patogene mikroorganizme.

Danes pa se predvsem iz cedrovine izdelujejo, obeski, amuleti, žličke, posode.

Glavna vrednost sibirskega bora je v njenih semenih (oreških). Zbiranje jedrc je že od nekdaj bilo ena od najpomembnejših obrtnih dejavnosti prebivalcev Sibirije in Urala.

Lepo je, če deliš:

O Avtorju

Uredništvo

Portal za zdrav način življenja.

Pusti sporočilo