Samodiagnosticiranje težav s ščitnico

0

Ščitnica je majhna žleza v vratu pod sapnikom, ki spada v skupino žlez z notranjim izločanjem. Izloča hormone, s katerimi nadzira presnovne procese v telesu. Ščitnični hormoni se morajo izločati ravno v pravem razmerju, da je v organizmu vzpostavljeno ravnovesje. Porušeno ravnovesje se hitro pokaže z različnimi znaki oziroma težavami.

Ščitnica lahko deluje preveč ali premalo. Če deluje preveč, izloča preveč hormonov in temu pravimo hipertiroidizem, če deluje premalo, pa izloča premalo hormonov in to imenujemo hipotiroidizem.   

Bolezni ščitnice

Hipotiroidizem in hipertiroidizem pa nista edini bolezni, ki lahko prizadeneta ščitnico. Ščitnica je lahko tudi močno povečana, čemur pravimo golša, lahko pa v njej zraste tvorba, ki je lahko rakava ali pa ne. Ščitnica povzroča težave posredno, zaradi tega, ker izloča preveč ali premalo hormonov. Hipotiroidizem se najpogosteje kaže z znaki, kot so hripavost, zdolgočasen izraz na obrazu, počasnost v govoru, otečen obraz, spuščene veke, povečevanje telesne teže, zaprtje, suhi, izpadajoči lasje, mravljinčenje v rokah, upočasnjeno bitje srca, mišični krči, oranžno obarvane dlani, izpadanje obrvi, zmedenost, močnejša menstruacija (pri ženskah – te imajo tudi pogosteje težave s ščitnico).

Seveda pa se pri vseh ljudeh ne pojavljajo enaki in vsi znaki, prav tako pa so znaki na začetku lahko manj opazni, šele kasneje pa se intenzivirajo in postanejo vse bolj moteči. Hipotiroidizem je avtoimuna bolezen, do katere pride tako, da začne telo proizvajati protitelesa proti samemu sebi. Pravimo ji tudi Hashimotova bolezen. Zdravi se z nadomestnimi hormoni, zdravljenje pa traja vse življenje.   

Znaki hipertiroidizma so nasprotni znakom hipotiroidizma. Značilni so hitro utripanje srca, prekipevanje (lažne) energije, izguba telesne teže, slabo spanje, nervoza in razdražljivost, slabo prenašanje vročine, spremembe v kakovosti las, spremembe v prebavi in občasna driska, šibkejše menstruacije (pri ženskah) in mišična oslabelost. 60 % bolnikov ima izbuljene oči. Vzrokov za bolezen je lahko več, eden izmed njih je tudi avtoimuna bolezen. Bolezen se zdravi z radioaktivnim jodom, ki uniči preveč aktivno ščitnico, bolniki pa morajo potem prav tako jemati nadomestne hormone.   

Povečani ščitnici pravimo golša in je posledica premalo joda v prehrani ali pa benignega ali malignega tumorja v ščitnici. Malignih obolenj je na srečo bolj malo. Bolniki imajo pogosto težave v vratu, lahko jim stiska sapnik, lahko pa se golša, sicer redko, spusti nižje v prsni koš in tam stiska srčne žile.  Eden od načinom zdravljenja golše je operacija, ki pa ne reši vseh težav, saj se golša rada ponavlja. Pri raku ščitnice je operacija nujna, včasih je dovolj, da izrežejo samo reženj ščitnice, včasih pa je potrebno odstraniti celo ščitnico. 

V kakšnem stanju je vaša ščitnica, se določi na podlagi laboratorijskega izvida, ki ga pregleda in interpretira endokrinolog, specialist, ki se ukvarja z boleznimi ščitnice.   

Samodiagnosticiranje bolezni ščitnice

Kako lahko sami poskušate ugotoviti, ali je kaj narobe z vašo ščitnico? 10 najpogostejših znakov si lahko preberete spodaj, vendar ni nujno, da se vsi pojavijo hkrati in sploh.   

Eden izmed znakov so lahko bolečine v sklepih in mišicah ter šibke roke. Neugoden položaj v vratu, občutek otečenega vratu, spremenjen glas in povečane oči so tudi znaki, ki lahko kažejo na neodkrito bolezen ščitnice oziroma na golšo. Če se vam je v zadnjem času spremenila koža in vam izpadajo lasje, je tudi to lahko eden od znakov bolezni ščitnice. Koža je lahko tanka in občutljiva, zelo suha, lahko tudi srbi. Značilno za hipotiroidizem je tudi pogosto ali stalno zaprtje, medtem ko pri hipertiroidizmu bolnika pestijo driske in sindrom razdražljivega črevesja. 

Pri ženskah so pogoste težave z menstruacijo in morebitna neplodnost. Pri hipotiroidizmu so menstruacije pogostejše in bolj boleče, medtem ko so pri hipertiroidizmu krajše, blage in neredne. Družinska anamneza je prav tako lahko razlog, da pomislite, da vaša ščitnica ne deluje, kot bi bilo treba.

Nediagnosticiran hipotiroidizem lahko vpliva tudi na povišan holesterol v krvi, ki se ne odziva na dieto, telesno aktivnost in zdravila za znižanje holesterola. Nenavadno nizek holesterol pa lahko kaže na hipertiroidizem. Depresija in tesnoba, z občasnimi napadi panike, sta lahko znaka bolezni ščitnice. Hipotiroidizem je pogosteje povezan z depresijo, medtem ko so za hipertiroidizem bolj značilni tesnoba in panični napadi. 

Značilne za bolezni ščitnice so težave s težo. Če ste na dieti z malo kalorijami, redno telovadite in ob tem ne hujšate ali se celo redite, imate morda težave s ščitnico. Te težave so značilne za hipotiroidizem. Če pa se vam sprošča preveč ali premalo hormonov, potem lahko ob nespremenjeni prehrani nekontrolirano izgubljate kilograme. In zadnji od značilnih znakov je utrujenost. Če ste utrujeni že zjutraj, po tem ko ste spali 8 do 10 ur in nikakor ne pridete k sebi, bi bilo možno, da imate težave s ščitnico. Za hipertiroidizem so značilne tudi nočne nespečnosti, zaradi katerih ste čez dan bolj utrujeni.   

Če se vam zdi, da imate nekaj od teh znakov ali celo vse ali pa vas skrbi, da imate katero od zgoraj omenjenih bolezni ščitnice, je čas, da obiščete osebnega zdravnika. Ta vas bo po pregledu napotil na specialistični pregled, kjer vam bodo bolezen potrdili ali ovrgli in vam uvedli morebitno zdravljenje.     

Avtor: Urška Živko, mag. farm
www.avogel.si

foto: freedigitalphotos.net

Lepo je, če deliš:

O Avtorju

Uredništvo

Portal za zdrav način življenja.

Pusti sporočilo