Sonce – vir bolezni ali zdravja?

0

Ste zmedeni ob naslovu? Mediji nam vendar na vsakem koraku sporočajo, da se moramo sonca izogibati, da so sončni žarki nevarni, celo – rakotvorni. 

Celo v marsikaterem vrtcu vneto sledijo programu Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki svari pred soncem. Nič čudnega, da se sonca panično bojimo, ko pa nam strah pred njim privzgojijo že od malih nog.

V povezavi s sončnimi žarki največ svaril slišimo v povezavi s kožnim rakom, še zlasti najnevarnejšim – melanomom. Pa je za tega res krivo le sonce? Glede na vse panično izogibanje bi tega moralo biti vedno manj, resnica pa je povsem obratna. Melanom v zadnjih desetletjih strmo narašča. Vendar pa prav tako strmo narašča tudi izogibanje soncu – pa ne nujno hote. Sodoben način življenja nas je pač spravil pred različne ekrane, za avtomobilsko šipo, celo marsikateri vrtnar zelenjavo goji v šotoru… Koliko sploh je še poklicev, ki se zares opravljajo na prostem? Nič čudnega, da marsikdo želi vse sonce popiti v dveh tednih, ko se resnično dobesedno žge na soncu. Sončne opekline pa brez dvoma so nevarne in teh se je potrebno izogibati!

Ali ste vedeli, da je največ melanoma na predelih kože, ki niso nikoli ali le redko izpostavljeni soncu, tako, denimo, na podplatih, zadnjici, celo na notranjih organih?
Ali veste, da so po preučevanju ameriške mornarice prišli do jasnih sklepov, da imajo mornarji v podpalubju bistveno večjo pojavnost melanomov od njihovih sodelavcev na krovu?
Lahko verjamete, da imajo celo izmed obolelih za melanomom boljše možnosti za ozdravitev tisti, ki so se pred boleznijo več izpostavljali soncu?

Pa ne le to, četudi zares verjamete, da boste zaradi izpostavljanja soncu dobili kožnega raka, je verjetnost, da se to v resnici zgodi, veliko manjša od posledic, ki jih lahko utrpite, če se soncu izogibate. S pomanjkanjem sonca je povezanih kar 16 različnih vrst raka, diabetes, srčno-žilne bolezni, depresija, oslabljen imunski sistem (pomislite le na značilno pojavnost gripe sredi zime, ko zaloge vitamina D mnogim povsem usahnejo), alergije, astma pri otrocih, osteoporoza in mnoge druge.

In sedaj še dobra novica – ne potrebujete tabletk ali kapljic, niti solarijev, prav tako ne bogate porcije rib vsak dan. Potrebujete petnajst minut sončka, na čim več gole kože, večkrat na teden. V tem času vas zagotovo ne bo opeklo, posebej, če se tega lotite postopoma. Če boste to počeli vse od zgodnje pomladi do poznega poletja, si boste zagotovili dovolj vitamina D za vse leto!

Pozimi lahko pomanjkanje sonca nadomeščate s še večjim uživanjem začimb in hladno stiskanih olj, ki sonček hranijo v sebi. Tudi na sploh vse leto uživajte hrano, ki zraste pod soncem. Takšna je edina bogata z biofotoni in če nimate lastnega vrta, se odpeljite do bližnjega kmeta, ki svojo zelenjavo goji v zemlji, na prostem in brez uporabe kemičnih sredstev.

Teh se je najbolje tudi povsem izogniti, kar zadeva kreme za sončenje. Mnogi kemični filtri, ki jih ta sredstva vsebujejo, so potencialno rakotvorna in lahko zmotijo delovanje hormonov. Če potrebujete kremo za sončenje, izberite naravne, organsko certificirane, ki vsebujejo mineralne filtre (titanijev dioksid ali cinkov oksid). Zaščito, enakovredno kremam z nižjim zaščitnim faktorjem, nudijo tudi nekatera olja, povsem preprosto pa si svojo kremo za sončenje (tudi z veliko večjim zaščitnim faktorjem) lahko pripravite tudi sami.

Na večjo količino sonca, ki jo prejmemo poleti, se lahko dobro pripravite tudi z uživanjem živopisanega sadja in zelenjave skozi pomladni in poletni čas, ko je vsega na voljo v izobilju. Pripravljajte si sokove, zmešančke in te uživajte počasi in z užitkom. Opazili boste, da bo sonce postalo prijaznejše do vaše kože. Ko pa to postane najmočnejše, pa se mu le umaknite v senco ali se primerno oblecite. Kreme za sončenje, ki nam jih tako vneto ponujajo vsevprek, so šele zadnji korak k zaščiti pred prekomernim UV-sevanjem.

Če želite prebrati še veliko več presenetljivih spoznanj o resnicah in zmotah o soncu, lahko te preberete v priročniku z enakim naslovom.

Veselo poletje, čim več sončka, vse dobro!

Avtor: Sabina Topolovec
www.avogel.si

Lepo je, če deliš:

O Avtorju

Pusti sporočilo