Spiralna gredica

0

Čeprav se tega praviloma ne zavedamo, tako narava kot družba sledita številnim vzorcem. Eden od teh, v naravi zelo pogost, je spirala. Spiralna gredica je greda, izvorno namenjena predvsem gojenju zelišč.

Greda, ki nam omogoči boljše izkoriščanje tretje dimenzije, višine. Na izbrani površini iz kamenja, lesa, opeke ali kakšnega drugega materiala ustvarimo spiralno ogrodje. To ogrodje zapolnimo predvsem z zemljo. Tako dobimo blago vzpetinico, na kateri lahko gojimo različna zelišča ali zelenjavo. Hkrati pa si skozi spiralno obliko približamo enega najbolj pogostih vzorcev v naravi. Kot taka je spiralna gredica postala eden izmed bolj prepoznavnih permakulturnih simbolov.

ZAKAJ

Prednosti spiralne gredice pred navadno gredo je več. Spiralna gredica ima večjo površino kot okrogel prostor na katerem je postavljena, poveča dolžino roba, pestrost rastiščnih razmer, lahko je lepa, lahko služi kot učni pripomoček …

Če vam torej primanjkuje prostora, radi pa bi gojili čimveč rastlin, je spiralna gredica pravi odgovor. Spiralna gredica stoji na okrogli površini z omejenim premerom, najboljši matematični približek zanjo pa se nahaja nekje med polkroglo in stožcem. Površina polkrogle je na primer 2 krat večja kot površina osnovnega kroga, površina stožca pa raste z njegovo višino.

Prav tako pomembna je dolžina novo ustvarjenega roba. Vrtnarji zaradi boljšega nadzora in lažjega dela na svojih vrtovih veliko dela posvečajo ustvarjanju robov, ob robove nato postavljajo potke, robovi razmejujejo grede z različnimi kulturami. V spiralni gredici lahko dolžino roba povečamo tudi do trikrat in hkrati ta rob trajno vzpostavimo.

Če želite, gojiti čimbolj raznolike rastline, jim z spiralno gredico ustvarite cel spekter rastnih pogojev. Tako na spiralni gredici pridobimo površine, ki jih sonce ogreva na vse možne načine. Vzhodno površino, ki jo sonce ogreje po mrzli noči, južno, kjer zajemamo največ toplote, zahodno, ki podaljša toploto dneva v noč in severno, ki nam zagotavlja največjo stabilnost pogojev. Če spiralno gredico dopolnimo z vodno kotanjo, se pestrost rastiščnih razmer še poveča.

Estetsko vrednost spiralne gredice lahko presodite na fotografiji; ali potrebujete tovrstni učni pripomoček kot objekt razlage vpliva reliefa na rastiščne pogoje pa presodite sami. Skratka, razlogov za izdelavo spiralne gredice je več.

KJE

Glede na to, da je spiralna gredica prvenstveno namenjena predvsem gojenju zelišč, torej tudi začimb, je njeno mesto čim bližje kuhinji. Če imate to srečo, da imate kuhinjo v pritličju na južni strani hiše in ima kuhinja vrata, ki vodijo naravnost na vrt, potem so stvari preproste. Če ne, je pač potrebno predvideti najbližjo pot do optimalno osončenega prostora. Pri tem bo najverjetneje potrebno vzpostaviti kompromis med razdaljo in optimalno osončenostjo. Vsekakor bi bilo optimalno, če bi bila spiralna gredica osončena cel dan, toda prav tako bi bilo optimalno, če bi do nje lahko prišli v copatih. V permakulturi prostor neposredno ob hiši in prostore, kjer se gibljemo vsak dan, imenujemo prva cona. Spiralna gredica je vsekakor element, ki sodi v prvo cono.

VELIKOST

Spiralna gredica načeloma ni namenjena hoji, zato mora njena velikost omogočiti, da z njenega roba dosežemo vse kotičke. Pred začetkom dela torej velja razmisliti, kdo bo zelenjavno gredico največkrat obiskal. Polmer osnovnega kroga, na katerega  bomo postavili spiralno gredico, nato prilagodimo dolžini njegove roke in njegovi sposobnosti nagibanja (obe enoti sta na žalost spremenljivki, ki s časom padata). V ta osnovni krog nato zarišemo Arhimedovo spiralo, katere vhod kaže na jug.

MATERIALI IN IZDELAVA

Na to narisano spiralo nato postavimo ogrodje iz lokalno razpoložljivih materialov. Najpogosteje je to kamenje, zanimivo pa bi bilo uporabiti vrbov preplet. V odvisnosti od naših graditeljskih sposobnosti naj bo to ogrodje v sredini čim višje (okoli 120 centimetrov) nato pa naj se zvezno niža proti vhodu.

Vhod dopolnimo z manjšo vodno kotanjo, ta bo rastiščne pogoje, ki jih na vrhu spiralne gredice označuje sušnost, dopolnila z vlago v obliki vode, rose, vodne površine … hkrati pa bo samo vodno telo služilo kot dodatna shramba toplote. K velikosti, ki sem jo priporočil, sodi vodna kotanja s premerom okoli 50 centimetrov.

Dobili smo prostor, katerega višina se zvezno spreminja od nič na vhodu do najvišje točke v sredini. Ker za rast rastlin na spiralni gredici zadostuje že 20 centimetrska plast zemlje in humusa, lahko ogrodje predvsem na dnu sredine zapolnimo z različnimi materiali. Le te izberemo glede na to, katere lastnosti spiralne gredice želimo poudariti. Če nam na primer primanjkuje vode, ta prostor zapolnimo z lesom različnih stopenj razpadanja ali plastičnimi posodami z navzgor obrnjeno odprtino. Les bo tako zadrževal vlago na način, ki ga je predvidela že mati narava. Plastične posode, recimo sladoledov, pa bodo ustvarile popolnoma dober približek podtalnice. V obeh primerih bo to vlaga, ki jo bodo rastline lahko črpale v sušnih obdobjih. Če pa je omejujoč faktor toplota, je ta prostor bolje napolniti s kamenjem, ki bo dodatno skladiščilo toploto. Sledi plast zemlje, ki naj ne bo tanjša od 15 centimetrov, in okoli 5 centimetrov debela plast humusa.

ZASADITEV

Zasaditev spiralne gredice je odvisna od klimatskih razmer v katere smo jo postavili. Načeloma velja, da na južno stran sadimo rastline, ki jih gojimo zaradi vsebnosti eteričnih olj (timijan, žajbelj, rožmarin …), na severno stran pa predvsem listnata zelišča, kot so poprova meta, peteršilj, drobnjak … Tudi vodna kotanja je lahko prostor, kjer rastejo rastline, tu zasadimo krešo ali vodni orešček. Prav tako velja, da so rastne razmere na spiralni gredici izboljšane do te mere, da lahko na njej gojimo rastline iz sosednjega klimatskega pasu. V območju celinske Slovenije je tako primerna zasaditev rastlin iz primorja. Če bomo posadili trajnice, se moramo pri tej velikosti spiralne gredice izogibati rastlin, ki zrastejo prevelike, recimo fige, saj lahko v par letih prerastejo celo gredico. Čas dokončanja spiralne gredice ne bo sovpadal z optimalnim časom zasaditve vseh rastlin, zato je nujno potrebno pripraviti načrt zasaditve in potem vnašanje ciljnih rastlin razporediti v najboljše termine. V vmesnem času pa lahko površino spiralne gredice zasadimo z vmesno kulturo, katere čas saditve se ujema s časom dokončanja naše spiralne gredice.

PA SREČNO

Seveda so spiralne gredice lahko tudi večje, vendar je potrebno v tem primeru razmisliti tudi o vhodu na gredo in nosilnosti potk, ki nas bodo pripeljale k vrhu. Sploh ni nujno, da so spiralne gredice izbočene – če imate na voljo simetrično vrtačo, lahko na njeno dno speljete spiralno potko in za pestrost rastiščnih

Avtor: Janez Božič
http://janezbozic.wordpress.com

LITERATURA

Bill Mollison in Reny Mia Slay; Uvod v permakulturo. Ljubljana: Kortina, 1994, stran: 99-100.
Bill Mollison; Permaculture A Designer` Manual.. Sisters Creek, Tagari publication, 2009, stran:101-102.

Lepo je, če deliš:

O Avtorju

Uredništvo

Portal za zdrav način življenja.

Pusti sporočilo