Suho sadje

0

Naše vsakdanje zdravo sladkanje

Stopimo v shrambo po jabolčne krhlje. Ali pa jih kupimo in še nekaj drugega suhega sadja povrhu ter se tako motiviramo, da še to leto tudi sami nasušimo del ozimnice.

Do takrat si vsekakor pomagamo s tem, kar je. In tega ni malo. Suho sadje je pozimi in vse do sredine pomladi zaradi pomanjkanja kakovostnega svežega sadja in drugih razlogov dobesedno naš vsakdanji kruh. Ne gre za to, da bi ga jedli večkrat na dan, enkrat na dan in vsak dan pa že.
Prehranski pomen suhega sadja …

… ni v vitaminih, ker se med sušenjem njihova vsebnost v sadju deloma do precej zniža. Poleg tako ne z izjemo marelic, fig in jagodičja v rudninah, s katerimi sadje tudi sicer ni posebno bogato založeno. S suhim sadjem se sladkamo predvsem zaradi odličnih arom in tako telo mimogrede oskrbimo s čisto energijo. Predvsem pa suho sadje odlično spodbuja prebavo. Pri tem so nenadomestljiva suha jabolka, ki v prebavilih učinkujejo razstrupljevalno ter ustvarjajo zdrave razmere za koristne mikroorganizme in neugodne za škodljive. So lažje prebavljiva kot sveža, kar koristi vsem, ki jim sveža jabolka rada ropotajo po črevesju. Tudi suhe slive so znane kot spodbuda prebavi in zanje še bolj kot za jabolka velja: medtem ko nam sveže zelo rade preveč pohitrijo prebavo, suhe nanjo učinkujejo zelo blagodejno: ne prehitro, ne prepočasi. Suhe fige in dateljni pa sploh odlikuje veličastnost sladkega okusa s podobno ugodnim učinkom na prebavo. Le pri suhih marelicah smo zmerni, ker rade napenjajo.
Pomen suhega sadja je tudi v njegovi “prenosnosti”: vedno je pri roki. Za malico na izletu, na poti ali vsak dan v službi. Na pomoč nam priskoči vselej, kadar začutimo nenadno potrebo po sladkem, saj jo poteši brez odvečne energije sladkorja in težkih maščob. Neugodna sezona uživanja suhega sadja je le v suhem in vročem vremenu, ko telesu bolj godi hladna hrana z več vode, zato pa je suho sadje zelo primerna hrana v vlažnem in hladnem vremenu.

Suho sadje iz trgovin …

… zahteva pozoren nakup. Slive in svetlo oranžne marelice so večinoma žveplane, drugo sadje pa konzervirano s kalijevim sorbatom, ki povzroča prebavne težave in drisko. Brez konzervansov so ponavadi fige in dateljni, ki so označeni z napisi “naravno”, “natural” in podobnimi. Tudi zdravo rjave suhe marelice utegnejo biti brez konzervansov, vendar ne vedno. Rozine so bodisi žveplane bodisi z dodatkom hidrogeniranega rastlinskega olja, ki preprečuje sprijemanje. V vsakem primeru jih je pred uporabo koristno oprati. Celo domače suho sadje se ne izogne vselej konzervansom, tako da si velja ogledati deklaracijo. Jabolčni krhlji so praviloma brez dodatkov; če so svetli, to pomeni, da so jih pred sušenjem potopili v raztopino citronske kisline ali v okisano vodo.

Sadje sami nasušimo …

… tako preprosto, da to naredimo kar zdaj. Kupimo povsem navadne “industrijske” banane, jih olupimo in razpolovimo ali narežemo na ploščice ter jih položimo na mrežico, to pa na radiator. Ko pojemo vse, razmislimo o tem, katero sušilnico bi kupili. Na voljo so manjše namizne (za 2 ali 3 kilograme svežega sadja) in večje (za 5, 10 ali 20 kilogramov svežega sadja). Prve so na voljo v vsaki bolje založeni trgovini z belo tehniko, druge pri proizvajalcih. Pri nas po dodelanosti in varčnosti izstopajo sušilnice Lerra.
Za sušenje je primerno vse sadje, ki ne vsebuje preveč vode. Narežemo ga na krhlje ali ploščice, jagodičje sušimo celo. Kar zadeva okus, so od domačega sadja najodličnejše suhe hruške, od tujerodnega pa banane. Pa na jabolka, zlasti na stare sorte, ki jih je jeseni vse polno, ne pozabimo ter se pozabavajmo s posebnostmi kot so češnje, kivi, kaki in druge.

Suho sadje jemo …

… kar tako, saj je vedno okusno in lepo. Na primer: naredimo preizkus z jabolčnimi krhlji. Več dni zapored si jih privoščimo za zajtrk in opazujmo njihov učinek na prebavo. Ker je tak zajtrk precej dolgotrajen krhlje lepo počasi in brez težav žvečimo celo pol ure ali več lahko naredimo kompromis in zajtrkujemo med sprehodom, vožnjo v službo ali karkoli že počnemo zjutraj. Seveda ne pojemo samo nekaj krhljev, ampak si jih privoščimo poln žep ali skodelico; skratka toliko, da nismo več lačni.
V suhem sadju uživamo ob vsaki priložnosti in je primerno tudi za malico. Njegovo temeljno poslanstvo nadgradimo tako, da ga kdaj namočimo v vodi; s tem se zmehča in postane še bolj prebavljivo. Eno vrsto suhega sadja ali mešanico različnega suhega sadja damo v skodelico, ga prelijemo z vodo in pustimo čez noč. Naslednje jutro dodamo sok ene limone ali pomaranče ter pojemo in popijemo vse. Tudi kompot lahko kdaj skuhamo, ampak morda niti ni potrebe, saj je že nekuhano in samo v vodi namočeno suho sadje dober “kompot”.
Kakor se sveže sadje glede prebave ne razume najbolje z žiti, je suho sadje zelo primeren družabnik žit. Zato ga med kuhanjem dodajamo vsem vrstam kaš in kosmičev ter tako jedi hkrati naravno sladkamo in jim znatno razširimo aromo. Za sladkanje že pripravljenih jedi so zelo primerne rozine, ki jih le zamešamo v jed, na primer v proseno kašo ali žitne kosmiče. Tudi kruh s suhim sadjem kdaj spečemo.
Malo znana, vendar zelo okusna je marmelada iz suhega sadja. Zanjo so zelo odlične suhe slive ali marelice. Vse, kar moramo narediti je, da sadje namočimo čez noč; naslednji dan sladko in aromatično vodo odlijemo (in jo seveda z užitkom po malem popijemo), sadje po potrebi izkoščičimo in zmeljemo ob pomoči multipraktika ali mesoreznice. Kar dobimo, je marmelada, ki jo jemo kar tako, z žlico in brez dodatkov.

Poživljajoča sadna jed za zajtrk

Včasih se zgodi, da vstanemo nekoliko prezgodaj. Takrat najprej pripravimo dva preliva običajnejšega zelenega čaja (na primer gunpowder ali sencha), tako da žličko ali filtrsko vrečico čaja prelijemo s skodelico vroče (ne vrele) vode, pustimo stati od 2 do 3 minute in precedimo. Nato iste lističe še enkrat prelijemo s svežo zavreto vodo, pustimo stati od 3 do 4 minute in precedimo. Oba preliva združimo in s čajem prelijemo mešanico suhega sadja v skodelici; denimo da se je v njej znašlo nekaj jabolčnih krhljev in hrušk, tri ali štiri marelice, nekaj dateljnov in rozin. Po potrebi prilijemo še toliko tople vode, da tekočina prekriva suho sadje. Ker je čaj topel, če ne celo vroč, počakamo le kake pol ure in sadje se bo žlahtno zmehčalo. Prilijemo sok ene limone, premešamo in po malem uživamo, dokler je še kaj v skodelici. Potem pa sploh, kajti to je jed, ki širi razpoloženje in vabi v gibanje.

Pehar domačih jabolčnih krhljev, najbolje pol na dan veliko dni zapored, je univerzalno zdravilo proti hudi lakoti, slabi prebavi in čemernemu počutju.

Avtor: Dario Cortese
http://www.viva.si

Lepo je, če deliš:

O Avtorju

Uredništvo

Portal za zdrav način življenja.

Pusti sporočilo