Tradicionalna Kitajska Medicina: Kaj jesti v različnih letnih časih

0
Po tradicionalni kitajski medicini (TKM) je svet harmonična celota, v katerem je vse povezano in v katerem poteka nenehno vzpostavljanje ravnotežja. Človek je vedno podvržen naravnim procesom; nanj posredno ali neposredno vplivajo spremembe letnih časov in vreme. Telo se nanje odziva bodisi s fiziološkimi bodisi s patološkimi odgovori, nanje pa se lahko pripravimo tudi tako, da uživamo hrano, ki je primerna posamezne letne čase. Kitajci trdno verjamejo, da smo to, kar jemo, in večina njihovih prehranskih napotkov je v skladu s spremembami, ki jih prinašajo posamezni letni časi.
Preprečevanje bolezni in ohranjanje trdnega zdravja – to je področje, ki ga mnogi Kitajci obvladajo do popolnosti. Trdno zdravje najlaže ohranjamo tako, da v posameznih letnih časih in vremenskih razmerah uživamo ustrezna živila. Na primer: če je okolje zelo vlažno, se velja izogibati mlečnim izdelkom in bananam, saj povečujejo količino sluzi in vlage v telesu. Kadar je vreme zelo vroče, nam ustreza uživanje živil, ki telo ohladijo, kot so denimo kumare in lubenice. V kitajski tradicionalni medicini velja, da v zdravem telesu obstaja ravnovesje med energijo či, jinom, jangom in telesnimi tekočinami. Zunanji dejavniki lahko to notranje ravnovesje porušijo. Tako lahko mrzlo vreme v telesu povzroči pomanjkanje energije či in presežek jina, zato pozimi radi uživamo močno jang hrano, saj nas greje.

V vročem vremenu je v nas že naravno preveč janga, zato uživamo lahko jin hrano. Vsako živilo lahko razvrstimo glede na to, ali je po energijskem delovanju bolj toplo (jang hrana) ali bolj hladno (jin hrana) oziroma nevtralno. Tako za zeleni čaj velja, da je po svoji energiji hladen, čeprav ga pijemo vročega. Na drugi strani kava s svojo energijo telo ogreva. Poleg tega nekateri okusi spodbujajo in krepijo prav določene organe: kislo deluje na jetra, sladko na vranico in želodec, grenko na srce, pekoče na pljuča in slano na ledvice. Kombinacija toplotnega delovanja hrane in njenega okusa vpliva na telo na prav poseben način.

Preveč enovrstna hrane v telesu povzroči neravnovesje. Najbolje je, če vsak obrok obsega vseh pet okusov, pa tudi živila z jin in jang delovanjem. Poleg tega je koristno uživati hrano, ki je po svojih lastnostih in energiji podobna okolju, v katerem živimo. Tako se lažje in bolje prilagajamo spremembam v naravi, z njo smo v sozvočju, posledično pa laže ostanemo zdravi. Dobro je vedeti, da je v vsakem letnem času po eden od organov v vzpon; takrat je tudi najobčutljivejši, zato moramo paziti, da ga takrat ne krepimo z njemu ljubim okusom, saj sicer tvegamo, da bo postal hiperaktiven ali prenasičen (tako spomladi ne gre uživati veliko kisle hrane, saj spodbuja jetra, ki so takrat že tako ali tako na vrhuncu delovanja).

Z zavedanjem o tej naravni dinamiki lahko telo vnaprej pripravimo na prihajajoče spremembe. Pri tovrstni preventivi je pomembno tudi načelo, po katerem je treba spomladi in poleti krepiti energijo jang, jeseni in pozimi pa energijo jin. Spomladi in poleti se energija povečuje in tudi v našem telesu topla energija jang sili navzven in se zadržuje na površju telesa. Zaradi tega dogajanja v notranjosti telesa začne primanjkovati energije jang, zato jo je treba obnoviti, denimo z jin hrano. Ohranjanje ravnovesja je pomembno tudi jeseni in pozimi, ko v telo prodira vse več mraza ali suše (kitajske jeseni so zelo sušne). Takrat je pomembno, da v telesu ohranjamo toploto ter z jin hrano vlažimo telo in preprečujemo izsušenost.

Pomlad je čas za sladke in pekoče okuse

Pomlad je čas vnovičnega rojstva in rasti. Po TKM pomlad pripada elementu lesa in obvladuje delovanje jeter. Če se ne prilagodimo klimatskim spremembam, ki jih prinaša, postanemo dovzetnejši za gripo in pljučnico, večja je tudi verjetnost, da bodo izbruhnile naše kronične težave. Zato je spomladi priporočljivo omejiti uživanje kislih okusov in uživati več sladkih in pekočih živil, saj bo to posredno pomagalo jetrom, ki uravnavajo kroženje celotne energije či.

Primerna živila so: čebula, por, sladki krompir, pšenica, dateljni, koriander, peteršilj, gobe, špinača, vršički, kalčki in zelenolistna zelenjava. Paziti je treba, da ne uživamo preveč nekuhane, mrzle in ocvrte hrane, saj bi poškodovala vranico in želodec. Ker veliko ljudi pozimi večino časa preživi v zaprtih prostorih, se manj gibljejo ter jedo pretežno jang hrano, se pogosto primeri, da spomladi ta presežek vročine v telesu povzroči raznovrstne težave: suho grlo, slab zadah, zaprtje, debela obloga na jeziku in bolj rumen urin, kot je normalno. Živila, ki nam pomagajo odstraniti odvečno vročino iz telesa in ga navlažiti, so banane, hruške, zelena in kumare.

Poleti telo ohlajamo

Poleti rastline rastejo hitreje, ljudje so bolj energični, energija či in kri pa sta bolj živahni kot v katerem koli drugem letnem času. Fiziološke spremembe, ki sledijo toplejšemu vremenu, utegnejo povzročiti preobremenjenost srčne funkcije in kopičenje energije jang na površju telesa. Po teoriji petih elementov pretirano delovanje srca ovira delovanje pljuč, zato je priporočljivo uživati več pekoče in manj grenke hrane. To spodbudi delovanje pljuč, saj jih pekoč okus krepi.

Dobro delovanje pljuč pa med poletno vročino zagotavlja normalno znojenje. Pljuča so po TKM sistem, ki uravnava kožo ter odpiranje in zapiranje por. Znoj je namreč »tekočina srca«, pretirano znojenje pa lahko povzroči oslabitev krvi in srčne energije. To posledično zmanjša umske sposobnosti (srce namreč »vlada« umu), denimo koncentracijo, postanemo tudi nemirnejši in bolj razdražljivi, poleg tega utegnejo nastopiti težave s srčnim utripom in z nespečnostjo (srce uravnava tudi spanje). Te simptome omili hrana, ki je kislega ali slanega okusa.

Živila, ki poleti ohlajajo telo in ga ohranjajo v ravnovesju, so lubenica, jagode, paradižnik, zelena soja, kumare, bučke, seme in korenina lotusa, jobove solze, kalčki ter račje in ribje meso. Nasploh velja, da mora prehrana v tem času vsebovati več zelenjave in sadja, saj spodbujata tek (vroče vreme tek zmanjšuje), poleg tega pa s tem telesu zagotovimo dovolj tekočine.

Jeseni telo vlažimo

Jeseni vse dozori – to je čas žetve. V TKM velja, da je jesen povezana s sistemom pljuč, ki vlada telesni energiji, koži, dihanju, presnovi telesnih tekočin, imunskemu sistemu in tudi melanholičnim čustvom. Ker je vrhunec leta že mimo, se po TKM vsa energija v naravi in tudi v telesu začne obračati navznoter in navzdol, to pa z namenom, da se živa bitja pripravijo na ostro zimo. Hrana je pomemben dejavnik, ki telesu pomaga, da se prilagodi na spreminjanje letnih časov. Jeseni lahko suho vreme povzroči suhost grla in nosne sluznice, razpokane ustnice, hrapavo kožo, izpadanje las in suho, trdo blato.

Zato je treba jesti živila, ki spodbujajo nastajanje tekočin ter vlažijo in »oljijo« telo, kot so čebulice lilij, bele gobe, semena, oreščki, hruške, korenina lotosa, buče, med, sojino mleko in mlečni izdelki. Priporočljivo je uživati manj pekočih in pikantnih živil, ki pospešujejo znojenje, kot so čebula, ingver, poper in feferoni. Kisla živila, kot so ananas, jabolka, grenivka in limona, krčijo, zato Kitajci jeseni iz njih za zajtrk skuhajo kašo iz razkuhanega riža, za večerjo pa juho.

Pozimi moramo telo krepiti

Pozimi naše telo skladišči energijo, se krepi in pripravlja na akcijo, ki se bo začela pomladi. Prehrana mora krepiti energijo jin in miriti energijo jang. To pomeni, da je treba uživati primerne maščobe in živila z visoko vsebnostjo beljakovin, kot so ovčetina, govedina, gosje, račje in kunčje meso, jajca, kitajski jam, sezam, lepljivi riž, dateljne, liči, črne gobe, bambusove vršičke, por in oreščke. Vsa ta živila so stalnica kitajskega zimskega jedilnika. Zima je povezana z ledvicami; njihovo delovanje je na vrhuncu prav pozimi. Hiperaktivne ledvice ovirajo delovanje srca (ledvice = voda, srce = ogenj), kar lahko povzroči palpitacije, aritmijo, bolečine v prsih, mrzle okončine in splošno utrujenost. Priporočljivo je uživati živila grenkega okusa in zmanjšati vnos slane hrane – tako bomo podpirali zdravje srca in zmanjšali preobremenjenost ledvic.

Med grenka živila spadajo marelice, šparglji, zelena, kava, zeleni čaj, grenivka, koleraba, zelena solata, ohrovt, kis in vino. Nekateri ljudje pozimi uživajo preveč pikantnih začimb ali preveč bogate hrane (meso, slaščice), kar povzroči kopičenje odvečne vročine v pljučih ali želodcu (tudi alkohol in kava sta po delovanju zelo vroča). V tem primeru lahko pride do bronhitisa, bolečega grla, želodčne razjede ali težav s kožo – vse to so znaki presežka vročine v telesu, zato je treba piti več vode in jesti hrano, ki hladi.

Zima je tudi primeren čas za vse, ki bi se radi okrepili. Če imate kronične težave, ki izhajajo iz kakega neravnovesja, je zima dober čas za njihovo odpravljanje. Pozimi se tek poveča, presnova pa upočasni, zato se hranilne snovi iz hrane lažje skladiščijo v telesu. V ta namen je koristno pod nadzorom zdravnika kitajske medicine uživati tudi krepčilna zelišča.

Avtor: Maša Maruša Cvelbar
www.viva.si
Lepo je, če deliš:

O Avtorju

Uredništvo

Portal za zdrav način življenja.

Pusti sporočilo