Vrtna opravila v maju

0

Okrasni vrt

Na okna, balkone, terase in gredice sadimo cvetlice, ki nam bodo lepšale poletje in jesen. Najbolje bodo skupaj rasle cvetlice, ki imajo podobne zahteve po svetlobi, vodi in hranilih.

Nekatere balkonske rastline bolje uspevajo in cvetijo na soncu. To so verbena, bakopa, surfinija, pokončna pelargonija, brahikoma, bidens … V senčnih kotičkih pa bodo bolje uspevale gomoljne begonije, vodenke, fuksije, zajčja deteljica, ki pa raste dobro tudi na soncu.

Na skalnjak sadimo rumeni grobeljnik (Alyssum), rdečo ali modro avbrecijo (Aubrietia), bel ali rožnat repnjak (Arabis), lepnico (Silene), petelinčka (Corydalis) in še mnoge druge.

Sadimo tudi okrasne čebulnice za poletno in jesensko cvetenje: dalije, lilije, kane, gladiole…

Poskrbimo za lepo travno rušo: pregrabimo jo, prezračimo, uničimo plevel in mah, pognojimo in po potrebi dosejemo s primerno travno mešanico.

Zelenjavni vrt

Fižol sadimo v topla tla, na sončno lego. Nizki fižol bo uspeval tudi v polsenci, vendar bo dal nekoliko nižji pridelek. Med fižol posadimo šetraj, ki bo odganjal fižolove uši. Na prosto presajamo vzgojene sadike brokolija, kitajskega zelja, paradižnika, paprike, kumar, zelja, zelene…

V zelenjavnem vrtu nam maja delajo težave škodljivci, ki se prehranjujejo z mladimi nežnimi sadikami. Najpogostejši so polži, ne smemo pa zanemariti tudi bolhačev, ki se spravljajo predvsem na zeljevke. Mlade koreninice rada objedata voluhar in bramor, slednji pa pogosto pride pogledat tudi na površino. Proti polžem lahko letos zasadimo rastline, ki jih odganjajo: čebulo, česen, žajbelj, timijan, kapucinke in ognjič. Bramorjem nastavljamo lončke, do roba zakopane v tla, v katere padajo med nočnimi pohodi.

Sadni vrt

Sadno drevje dognojujemo z dušikovimi gnojili, ki jih potresemo pod obodom krošnje, saj jih bo tam rastlina najbolje uporabila. Uporabimo lahko tudi foliarna gnojila, s katerimi gnojimo preko listov. S pokošeno travo zastiramo kolobarje okrog drevja.

Sadno drevje ogrožajo številne bolezni in škodljivci, v vlažnih in hladnih pomladih predvsem škrlup, zato je koristno jablane in hruške škropiti že preventivno. Ko pričnejo rumeneti češnje, v drevesa obesimo rumene lepljive plošče, na katere se bo ujela češnjeva muha.

Bele plošče obešamo na češplje in slive, ki jih bodo varovale pred češpljevo grizlico.

Andreja Tomšič

www.kalia.si

Lepo je, če deliš:

O Avtorju

Uredništvo

Portal za zdrav način življenja.

Pusti sporočilo