Zakaj je ekološko pridelana hrana boljša izbira?

0

Pred 100 leti je bilo ekološko kmetijstvo običajno in hkrati edino, vse dokler vanj ni posegla agrarna industrija. Danes se trend vračanja k naravi počasi vrača. Vse več je tudi ljudi, ki ugotavljajo, da so ekološka živila bolj zdrava in tudi po okusu boljša. 

Kljub temu lahko v družbi opažamo dva nasprotujoča si tabora, ki bodisi zagovarjata ali povsem odklanjata ekološko pridelano hrano. Tako smo po eni strani priča izrazom v smislu: „ne grem se teh eko bio zadev“„eko ne obstaja, danes je vse škropljeno“ in podobno, opažamo pa tudi drug, enako negativen trend, ki bi ga lahko poimenovali ekotrend, ekomanija. S slednjim mislim predvsem slepo sledenje vsemu, kar ima napis eko, brez resničnega občutenja narave, zavedanja, da s svojo izbiro varujemo ne le svoje zdravje, temveč tudi mati naravo, nakup eko izdelkov kot znak prestiža in podobno. Delež tistih, ki se zavedajo pomena naravno pridelane hrane, po drugi strani že nekaj let raste. O tem pričajo pozitivne bilance trgovin s ponudbo zdrave, ekološko pridelane hrane, različne ekološke pobude, ki se ustvarjajo med ljudmi, vedno več vrtičkarstva in podobno.

Katera hrana je zdrava?

Verjetno bi bil bolj pravilen naslov prednost naravno pridelane hrane, vendar pa je beseda naravno v zadnjih desetletjih pogosto zlorabljena in si jo le težko privoščimo. Da moramo danes govoriti o ekološko ali biodinamično pridelani hrani, za katerima stojijo strogo določeni normativi, je le dokaz, da se je človeštvo zelo oddaljilo od narave.

Prehranski strokovnjaki kot vir vitaminov pogosto priporočajo sadje in zelenjavo. Vendar pa je sveža solata lahko tudi nezdrava, če prihaja iz konvencionalne pridelave. Danes je o zdravi prehrani veliko govora, kljub temu je delež tistih, ki se odloča za ekološko pridelano hrano, še vedno zelo majhen.

Vsebnost ekološko pridobljenih živil

Med leti 1995 in 2003 je bilo izvedenih sedem študij, ki so primerjale živila rastlinskega izvora (iz ekološke in konvencionalne pridelave). Rezultat vseh je jasen: ekološko pridelana živila vsebujejo manj pesticidov in nitratov, zato pa občutno več vitamina C in sekundarnih snovi (pri bio zelenjavi do 50%) in so veliko bolj okusna. Gre za substance, ki delujejo antioksidativno, protimikrobno, krepijo imunski sistem, delujejo proti vnetjem, preprečujejo raka. Bio sadje in zelenjava vsebujeta več antioksidantov (npr. polifenolov). Tudi delež suhe snovi je v ekološko pridelani listnati, koreninasti in gomoljni zelenjavi do 20% višji. Vse to vpliva na okus, ki je pri ekoloških izdelkih intenzivnejši.

V povzetku 175 mednarodnih študij je navedeno, da ekološko mleko vsebuje višji delež konjugirane linolne kisline, kar trikrat več kot v mlečni maščobi konvencionalnega mleka. Ta mlečna kislina ugodno vpliva na presnovo sladkorjev in maščob. Prav tako je v povzetku navedeno, da je v bio sadju in zelenjavi več lecitina, esencialnih animokislin, mineralnih snovi in elementov v sledeh v primerjavi s konvencionalno pridelanimi.

Uživanje ekološke hrane ima neposreden učinek na zmanjšanje vsebnosti pesticidov v urinu, kar so dokazali z epidemiološko raziskavo, izvedeno na dveh skupinah študentov na Univerzi v Mariboru na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede.

Prisotnost škodljivih ostankov v konvencionalno pridelani hrani

Greenpeace je raziskal prisotnost škodljivih ostankov v konvencionalnih živilih. V kozarčku z začimbo paprike so našli do 22 različnih pesticidov. Ista organizacija je v Nemčiji dokazala 59 prepovedanih agrarnih strupov. Od tega jih je 21 prepovedanih v vsej EU. V preteklosti je imela vsaka država znotraj EU svoje mejne vrednosti, od 1.9.2008 pa so te vrednosti »poenotene«. To je za nekatere države pomenilo tudi dvig mej navzgor. Po študiji, ki sta jo konec avgusta 2008 objavila Greenpeace in GLOBAL 20007 je skoraj 700 vrednosti za najvišje dovoljene količine pesticidov znotraj EU previsoka. Pri 570 mejnih vrednostih za sadje in zelenjavo je presežena referenčna doza za otroke, ki jo predpisuje Svetovna zdravstvena organizacija, še zlasti pri jabolkih, hruškah in grozdju.

Nemški Urad za varstvo potrošnikov in živil je leta 2006 v od 2176 vzorcih v 199ih (9%) odkril pesticide, ki so v Nemčiji prepovedani, večina v svežih zeliščih, malinah, motovilcu, hruškah, rukoli in ribezu.

Zakaj biodinamična pridelava?

V ekološkem kmetijstvu je uporaba pesticidov, sintetičnih dušikovih gnojil in fosfatov prepovedana, razen izjem, ki žal postajajo tudi vse pogostejše.

Za biodinamično poljedelstvo veljajo vsa pravila kot v ekološki predelavi, vendar pa so ta pravila v marsičem še precej bolj stroga, odnos do pridelave pa je še bolj celosten.
Tako morajo biodinamični kmetovalci uporabiti krmo iz biodinamične pridelave, živali imajo bolj celostno oskrbo, uporabljajo se le zreli komposti, ne pa nezreli hlevski gnoj in gnojnica. Biodinamiki uporabljajo le tradicionalna semena, zdravje zemlje in rastlin pa izboljšujejo tudi s pripravki iz zdravilnih rastlin. Pri delu se upošteva setveni koledar Marie Thun, kar zagotavlja še večjo vitalnost rastlin. Še posebej pomembno je, da se pridelki tudi pobirajo ob najbolj ustreznem času, kar maksimira njihovo vsebnost zdravilnih snovi in hranil.

Ali ekološko kmetijstvo lahko nahrani svet?

Agrarna industrija pravi, da to brez uporabe mineralnih gnojil ni mogoče. Pobuda Sekem pri Kairu pa kaže, da je možno še veliko več: pred 30 leti so 70 ha puščave spremenili v plodna polja. Sedaj v Egiptu 300 malih kmetov obdeluje skupno 2000 ha zemlje biodinamično. Proizvodi – krmne rastline, zelenjava, žita, sadje, začimbe, zdravilna zelišča in bombaž – se prodajajo doma in v tujini. Ne gre za to, da bi v teoriji nahranili svetovno prebivalstvo. Gre za to, da imajo ljudje na voljo hrano, ki jo pridelajo doma. V takšnem pogledu je ekološko-dinamično poljedeljstvo tisto, ki določa smer in prihodnost.


Avtor: Sabina Topolovec
www.avogel.si
Vir: revija Lebendige Erde, januar 2009, na voljo tudi na spletni povezavi: http://www.lebendigeerde.de/index.php?id=ernaehrung_091 

Lepo je, če deliš:

O Avtorju

Pusti sporočilo